Po podatkih Eurostata se delež energije iz obnovljivih virov za potrebe hlajenja in ogrevanja v EU že od leta 2004, ko so bile opravljene prve meritve, stalno povečuje in se je iz 11,7 odstotka v letu 2004 v letu 2023 povečal že na 26,2 odstotka. Poglavitna zasluga za rast naj bi šla na račun večje uporabe biomase in naraščanja uporabe toplotnih črpalk.
Največji delež obnovljivih virov za potrebe ogrevanja in hlajenja je tudi v letu 2023 imela Švedska 76,1 odstotka), sledila pa sta ji Estonija (66,7-odstotni delež) in Latvija (61.4-odstotni delež). Slovenija je bila z 34,3-odstotnem deležem med 27 evropskimi državami na 14. mestu. Najnižje na tej lestvici pa so se znašle Belgija (11,3-odstotni delež), Nizozemska (9,6-odstotni delež) in Irska (7,9-odstotni delež).
V skladu z evropsko direktivo 2023/2413 naj bi sicer države članice v obdobju od 2021 do 2025 v povprečju zagotavljale vsaj 0,8 odstotno letno rast deleža obnovljivih virov v tem sektorju ter najmanj 1,1-odstotno povečanje na letni ravni v obdobju od leta 2026 do leta 2030.