Čeprav v Sloveniji ni najboljših pogojev za izkoriščanje vetrne energije, je na nekaterih območjih veter dragocen sestavni del OVE.
Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot dobre prakse gradnje takšnih objektov.
Med dobre prakse gradnje sodita tudi vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah in načrtovana vetrnica na Razdrtem. Kot so sporočili iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, so se pred dnevi z obema projektoma seznanili udeleženci v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.
Vetrnica z močjo 2,3 MW se že vrti
Vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah je bila postavljena oktobra 2012 in je umeščena na rob območja NATURA 2000. Investicija je po besedah Janeza Korošca iz podjetja Alpe Adria Energija znašala 3,2 milijona evrov, od tega je bilo okoli 75 do 80 odstotkov stroškov za napravo samo. Vetrnica s premerom rotorja 71 metrov ima nazivno oz. obratovalno moč generatorja električne energije 2,3 MW.
Na osnovi dvoletnega monitoringa potenciala vetra je bila določena letna količina proizvedene električne energije 4,5 GWh oziroma 1.100 kWh na leto na kvadratni meter površine, ki jo opiše rotor. Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vetrnice je 2.475 ton letno. Korošec je napovedal, da naj bi na istem območju v prihodnosti postavili še tri takšne naprave.
Vetrnica Razdrto še v načrtovanju
Dober primer prakse gradnje tovrstnih vetrnih naprav je tudi vetrnica Razdrto, ki je trenutno še v načrtovanju. Po besedah investitorja Aleša Pučnika (MVO Razdrt d.o.o), ki je že pridobil potrebna soglasja, se postavitev vetrnice načrtuje spomladi 2014. Ta vetrnica bo nekoliko manjša (nazivna moč 900 kW, premer rotorja 44 metrov).
Za lokacijo vetrnice Razdrto je bila ugotovljena povprečna letna hitrost vetra 6,43 metrov na sekundo, kar omogoča delovanje vetrnice z nazivno močjo 1.800 ur na leto in proizvodnjo električne energije 1,67 GWh letno. Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vetrnice je 920 ton na leto. Pučnik je strošek investicije ocenil na 1,1 milijona evrov, kar se mu bo, kot pričakuje, povrnilo v šestih do sedmih letih.
Za uspeh projekta potreben tudi odprt dialog
Omenjeni vetrnici prinašata izkušnje glede umeščanja energetskih naprav v prostor in sodelovanje akterjev v tem procesu. Kot sta poudarila oba investitorja, je za uspeh projekta nujno informiranje, sodelovanje in odprt dialog z lokalno skupnostjo, na območju katere naj bi vetrnica stala, in tudi z drugimi deležniki. Sicer pa so na omenjenem posvetu poudarili, da možnosti za prenos prakse oz. nadaljnjo postavitev vetrnic v Sloveniji so, a so omejene na področja z dovolj velikimi zmogljivostmi vetra, ki niso občutljiva z vidika ogrožanja narave, so med drugim še sporočili iz Umanotere. (mj)