Agencija za energijo je objavila pregled veleprodajnega trga z zemeljskim plinom in električno energijo v prvi polovici leta 2022, iz katerega izhaja, da so se cene zemeljskega plina in električne energije v Evropi še naprej povečevale in dosegle nove zgodovinske vrednosti. Na rast cen omenjenih energentov so na začetku leta najbolj vplivali ruska invazija na Ukrajino in sankcije, sprejete v odgovor proti Rusiji, ki so na veleprodajne trge energentov vnesli dodatno mero nestanovitnosti in nepredvidljivosti. Posledično se je v prvi polovici leta tudi občutno zmanjšal uvoz ruskega zemeljskega plina v Evropsko unijo, in sicer za okoli 38 odstotkov, ter na drugi strani povečal uvoz predvsem ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina za več kot 55 odstotkov.
Kot v analizi dogajanj na globalnem energetskem trgu ugotavljajo v Agenciji, se je tako rast cen zemeljskega plina, ki se je začela že v drugi polovici minulega leta, nadaljevala tudi v prvi polovici tega leta, pri čemer so denimo terminske pogodbe z dobavo za dan vnaprej na avstrijski borzi CEGH 7. marca dosegle rekordno raven 251,728 EUR/MWh, kar je bilo v primerjavi s cenami prvega januarja, ko so terminske pogodbe z dobavo dan vnaprej dosegle vrednosti 72,345 EUR/MWh, kar za 248 odstotkov več.
Naraščajoči trend iz druge polovice leta 2021 je bilo zaznati tudi pri veleprodajnih cenah pasovne in vršne električne energije. Tako je bilo na borzi BSP Southpool za nakup pasovne električne energije za dan vnaprej v drugi polovici leta 2021 treba v povprečju odšteti 168,01 EUR/MWh, v prvi polovici tega leta pa že 223,17 EUR/MWh. Najvišja vrednost v višini 561,96 EUR/MWh je bila dosežena 8. marca. Veleprodajne cene pasovne električne energije so nato do začetka junija nekoliko upadle, da bi nato junija sledila nova rast, vendar pa vrh iz meseca marca ni bil presežen.
Podobno je bilo tudi gibanje cene električne energije sprotnega trgovanja na madžarski in italijanski borzi. V prvi polovici leta je povprečna cena pasovne energije indeksa »HUPX baseload« na madžarski borzi znašala 219,7 EUR/MWh, medtem ko je v drugem polletju lani povprečna cena istega indeksa bila »le« 166,26 EUR/MWh. Na italijanski borzi pa je povprečna cena pasovne energije indeksa »NORD baseload« v prvem polletju leta dosegla 251,1 EUR/MWh, v drugem polletju lani pa je bila bistveno nižja in je znašala 182,68 EUR/MWh.
V Agenciji ob tem še ugotavljajo, da je rast cen električne energije v marcu bila predvsem posledica negotovosti, ki so jih na trg vnesli rusko–ukrajinska vojna in skrbi, povezane z zadostno dobavo energentov, na poznejšo rast cen električne energije pa so poleg geopolitičnih dejavnikov vplivale tudi neugodne hidrološke razmere v nekaterih delih Evrope ter naraščajoče cene premoga in emisijskih kuponov.