Dogovor pomeni ohranitev energetskega sektorja v lasti države

Kot smo že poročali, so dogovor o Zakonu o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) sklenili Ministrstvo za finance, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), določa pa ciljne deleže države v energetskih družbah.

SDE Slovenije je že pred dobrega pol leta opozarjal na nesprejemljivost iz leta 2005 predstavljene energetske strategije in zakona. Po njihovem mnenju namreč ta formula dopušča 75-odstotno prodajo in preusmerja denarni tok iz energetike, s tem pa po njihovem mnenju uničuje energetski sektor, kar nikakor ni sprejemljivo.

SDE si vseskozi prizadeva za ohranitev energetskega sektorja v večinski lasti države, usklajevanje in sprejemanje predlogov aktov na podlagi ZSDH, oblikovanje energetske strategije med socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega odbora energetike ter za usmeritev ustvarjenega denarnega toka nazaj v energetiko.

Kot pravi podpredsednik SDE Branko Sevčnikar, je dialog z vlado pokazal, da so argumenti na njihovi strani. Tako je vlada ponovno preučila zakon ter nato ponudila osnutek dogovora. Sklenjen dogovor pomeni ohranitev energetskega sektorja v lasti države. Vsekakor so oboji stopili korak nazaj in dosegli kompromis za katerega verjamejo, da bo realiziran. Branko Sevčnikar se je ob tej priložnosti tudi zahvalil vladnim sogovornikom za profesionalno in strokovno argumentacijo ter njihov napor za dodatne pogovore za rešitev obstoječe situacije. Upa tudi, da bodo takšen način komuniciranja obdržali tudi v prihodnje.

SDE ni proti tujim investicijam in vložkom v energetiko, je pa proti razprodaji energetskega sektorja, ki se uvršča med najboljše energetske sisteme v Evropi. Poceni razprodaje in uveljavitev liberalizacije energetskega trga, ki pa to žal nikoli ni bil, so namreč v vzhodni Evropi pustili za seboj uničen energetski sektor. Tega pa si Slovenija nikakor ne sme in ne more privoščiti. Sploh v času gospodarske krize, ki je vsepovsod prisotna. Na drugi strani pa so države zahodne Evrope ugotovile, da liberalizacija ni prinesla drugega kot monopolizacijo, ne pa večje in cenejše izbire energije. Zato so te države začele krepiti svoje deleže v energetskih družbah in jih celo odkupovati nazaj, je še izpostavil Branko Sevčnikar. (pb)