V teh dneh poteka mednarodna strokovna konferenca Priprava poti v podnebno nevtralnost.
Konferenco z naslovom Priprava poti v podnebno nevtralnost je ob zaključku projekta LIFE Podnebna pot 2050 pripravil Center za energetsko učinkovitost pri IJS skupaj s partnerji projekta. Prvi skop razprav prvega dne konference so namenili ambicioznosti dolgoročnih podnebnih strategij, razmisleku o najnovejših dosežkih ter predstavitvi izkušenj s pripravo podnebnih strategij svojih držav in vizije predstavili govorci iz Nizozemske, Avstrije, Francije in drugih.
Dr. Dejan Paravan je predstavil pot družbe k podnebni nevtralnosti. Poudaril je, da je energetika kriva za tretjino izpustov, kljub temu pa je razogljičenje Slovenije do 2050 možno doseči, predvsem s povezovanjem vseh deležnikov. V družbi tako z različnimi metodami in poslovnimi modeli za zmanjševanje emisij delujejo na treh področjih: pri svojih zaposlenih, odjemalcih in drugih deležnikih v energetskem sektorju. Pri razvoju različnih poslovnih modelov in projektov pa zasledujejo dva trenda, in sicer zeleno in digitalno. Lani so pripravili Dolgoročno strategijo družbe 2022-2030, v okviru katere bodo za projekte, ki bodo pospešili in omogočili dekarbonizacijo Slovenije, namenili dobro milijardo evrov, postavili za 1 MW sončnih elektrarn in število zaposlenih povečali na 1300 ter izpeljali transformacijo iz trgovalne v integrirano energetsko družbo. Skupni cilj razogljičenja Slovenije do leta 2050 pa lahko dosežemo le s povezovanjem vseh deležnikov na vseh ravneh ter pripravo kakovostnega razvojnega načrta elektroenergetskega sistema Slovenije.
Richard Baron je predstavil, kje je pri uresničevanju dolgoročne podnebne strategije j34 držav članic platforme Podnebna pot 2050. Poudaril je, da je veliko držav že sprejelo zaveze podnebne nevtralnosti do leta 2050, vendar jih še mnogo ni niti začelo izvajati ukrepov v tej smeri. Pri tem je ključna vključenost vseh deležnikov, zlasti pa široke javnosti, saj se brez ljudi in njihovih sprememb obnašanja, ki ne smejo biti vsiljene, ukrepi ne morejo odvijati. Prehod v brezogljičnost pomeni velike družbene, gospodarske in tehnološke spremembe, zato morajo vizijo sooblikovati državljani, vlada in akterji zasebnega sektorja.
Alban Kitous iz Evropske komisije je spregovoril o zastavljenih ciljih in novostih paketa Pripravljeni na 55, predstavil Evropski zeleni dogovor ter drugo evropsko energetsko zakonodajo, vključno z revidiranimi direktivami o URE, OVE in ETS. Kot je dejal, trenutno potekajo intenzivni pogovori med Evropsko komisijo in državami članicami, da bi dosegli soglasje o pripravljenem paketu.
V nadaljevanju je Ayolt de Grott predstavil okvir podnebne politike na Nizozemskem in oblikovanje dolgoročne podnebne strategije. Kot je dejal, je bila prva pripravljena na osnovi sprejetega podnebnega sporazuma iz leta 2019. Njihov trenutni izziv je poiskati pravo ravnotežje med cilji za leto 2030 in leto 2050, največji fokus pa namenjajo vpeljavi stroškovno upravičenih tehnologij ter večjemu zmanjšanju emisij v sistemu EU ETS.
Gertraud Vollansky je predstavila dolgoročno podnebno strategijo Avstrije, ki je zastavljena zelo ambiciozno. Predvsem je poudarila, da so strategijo pripravljali z mislijo vključenosti vseh deležnikov, ki jih ta zadeva. Skozi proces priprave, pri katerem so izmed štirih scenarijev izbrali najboljšega, so se naučili, da mora biti dolgoročna strategija živ dokument. Okoliščine se namreč spreminjajo, tako da preveč podroben dokument ni nujno dober. Kot je dejala, je zaradi razdrobljenosti države na regije posamezne dele težko implementirati v dokument ter ob tem še poudarila, da mora biti za široko javnost večina ciljev in ukrepov sprejemljivih in dosegljivih. Katarina Trstenjak je predstavila projekt LIFE Podnebno ogledalo 2050, aktivnosti in potek koordinacije v zadnjih štirih letih ter ključne rezultate projekta. Poudarila je, da je za preobrazbo Slovenije v podnebno nevtralno državo, nujna vključenost vseh deležnikov in sektorjev.
Brez pomoči najbolj ranljivim ne bo šlo
Na okrogli mizi o tem, kako uskladiti kratkoročne podnebne ukrepe z dolgoročnimi podnebnimi cilji je Gwenaël Podesta predstavil, kako dobri so v Franciji pri uresničevanju zastavljenih ciljev in izkušnje z dolgoročno podnebno strategijo. Kot je dejal so v središče postavili ukrepe v industriji. Za pripravo dodatnih ukrepov in usmeritev za povečanje ambicij in prenovo dokumentov pa čakajo, kaj se bo na evropskem političnem parketu zgodilo s paketom Pripravljeni na 55. Dr. Martin Batič iz ministrstva za okolje in prostor je poudaril, da Slovenija, kot predsedujoča Svetu EU, skuša pospešiti iskanje soglasja držav za omenjeni paket, ki bo imel vpliv na vse sektorje in celotno družbo. Po njegovih besedah je slovenska dolgoročna podnebna strategija v skladu z NEPN. Ayolt de Grott je povedal, da si je Nizozemska zastavila najvišji cilj znotraj EU pri zmanjševanju emisij, poudarek pa je predvsem na zmanjševanju emisij znotraj EU ETS. Izpostavil je, da so pri pripravi dolgoročne strategije tako v različnih sektorjih kot javnostih, naleteli na pozitiven odziv, kar pomeni, da so uporabili pravilne pristope pri njihovem nagovarjanju. Gertraud Vollansky je pojasnila, da je bila v Avstriji dolgoročna strategija med prebivalci zelo dobro sprejeta, saj so v pripravo vključili vse zainteresirane javnosti, vodili z njimi odprt dialog, kar se jim je poplačalo. Ti so namreč razumeli, da se sprememb ni treba bati, ampak jih videti kot priložnosti, od katerih bodo imeli koristi. Sogovorniki so se strinjali, da je pri pripravi ključen odkrit dialog in soglasje vseh deležnikov. Pri zastavljanju ciljev ne smemo pozabiti na ranljive in poskrbeti za denarno pomoč in s tem za podnebno pravičnost. Prav tako pa mora vsak gospodarski sektor prispevati svoj delež pri uresničevanju ambicioznih ciljev. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da posamezna država ni nikoli premajhna, da ne bi lahko kaj spremenila.