Evropska komisija je po opravljeni javni razpravi predstavila dopolnjen delegirani akt o podnebju za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji in vanjo vključuje tudi nekatere plinske in jedrske dejavnosti. Kot so sporočili iz Bruslja, bo, če želi EU do leta 2050 dejansko postati podnebno nevtralna, potrebnih veliko javnih in zasebnih naložb. Pri tem je taksonomija namenjena usmerjanju zasebnih naložb v dejavnosti, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti. Klasifikacija v obliki taksonomije ne določa, ali bo določena tehnologija del mešanice energijskih virov države članice ali ne. Poglavitni cilj je zgolj pospešiti zeleni prehod z uporabo vseh možnih rešitev, ki bodo pomagale doseči zastavljene podnebne cilje. Komisija ob upoštevanju znanstvenih mnenj in trenutnega tehnološkega napredka meni, da pri prehodu obstaja priložnost tudi za zasebne naložbe v izbrane plinske in jedrske dejavnosti, ki so v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji EU ter bodo omogočile pospešitev prehoda z dejavnosti, ki bolj onesnažujejo okolje, kot je izkoriščanje premoga, na podnebno nevtralno prihodnost, ki bo temeljila predvsem na obnovljivih virih energije.
Evropska komisarka, pristojna za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Mairead McGuinness je ob predstavitvi odločitve evropske komisje, da v taksonomijo vključi tudi jedrsko energijo in plin, povedala: »EU je zavezana doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 in v ta namen moramo uporabiti vsa orodja, ki jih imamo na voljo. Povečanje zasebnih naložb v prehod je ključnega pomena za doseganje naših podnebnih ciljev. Danes določamo stroge pogoje, da bi pripomogli k mobilizaciji finančnih sredstev za podporo temu prehodu stran od bolj škodljivih virov energije, kot je premog. Izboljšujemo tudi preglednost trga, tako da bodo vlagatelji pri odločitvah o naložbah lahko enostavno prepoznali sprejemljive plinske in jedrske projekte.«
Omenjeni dopolnjen akt o taksonomiji bo, ko bo preveden v vse uradne jezike EU, uradno poslan sozakonodajalcema v pregled. Kot pri drugih delegiranih aktih na podlagi uredbe o taksonomiji bosta imela Evropski parlament in Svet na voljo štiri mesece (zahtevata lahko še dodatna dva meseca), da dokument pregledata. Svet bo imel pravico, da delegiranemu aktu nasprotuje z okrepljeno kvalificirano večino, kar pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati vsaj 72 odstotkov držav članic (tj. vsaj 20 držav članic), ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament lahko nasprotuje z večino glasov svojih članov, ki glasujejo proti na plenarnem zasedanju (tj. najmanj 353 poslancev). Če predlogu ne bosta nasprotovala, se bo nova zakonodaja po obdobju izteka pregleda lahko začela uporabljati od 1.januarja 2023.