Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta na dnevnem redu tudi podnebje in energetika.
Konec preteklega tedna je potekal dvodnevno zasedanje Evropskega sveta, na katerem so voditelji držav članic EU, med njimi tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek, med drugim obravnavali tudi podnebje in energetiko in sprejeli številne sklepe.
Med drugim so zapisali, da je z usklajeno evropsko energetsko in podnebno politiko treba zagotoviti dostopne cene energije, industrijsko konkurenčnost, zanesljivo oskrbo ter uresničitev podnebnih in okoljskih ciljev EU. Pri doseganju ciljev EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitostjo, ki morajo biti v celoti izpolnjeni do leta 2020, je bil dosežen bistven napredek. Evropski svet je potrdil, da bo EU v skladu s časovnim načrtom, dogovorjenim v Varšavi, svoj prispevek za sklenitev globalnega podnebnega sporazuma na 21. zasedanju Konference pogodbenic leta 2015 v Parizu predložila najpozneje v do konca prvega četrtletja 2015. Po njihovem mnenju bi enako morala storiti vsa večja gospodarstva.
Glede na vrhunsko srečanje ZN o podnebju, ki bo septembra 2014, bo specifični cilj EU za leto 2030 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov popolnoma skladen z ambicioznim ciljem EU, dogovorjenim za leto 2050. S tako dogovorjenim političnim okvirom EU o emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti, ki bo pripravljen na podlagi sporočila Komisije, bosta zagotovljeni potrebna stabilnost in predvidljivost za gospodarske subjekte, potrjena pa bo tudi vloga EU v svetu.
Po mnenju Evropskega sveta bi moral novi okvir temeljiti na kar nekaj načelih. Dodatno bi moral izboljšati usklajenost ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, večjo energetsko učinkovitost in uporabo energije iz obnovljivih virov ter stroškovno učinkovito uresničiti cilje za leto 2030, pri čemer ima osrednjo vlogo učinkovit sistem za trgovanje z emisijami. Oblikovati bi moral podporni okvir EU za spodbujanje energije iz obnovljivih virov in poskrbeti za mednarodno konkurenčnost. Zagotoviti bi moral zanesljivo oskrbo gospodinjstev in podjetij z energijo po dostopnih in konkurenčnih cenah. Poleg tega pa bi moral omogočiti državam članicam prožnost, da lahko svoje zaveze izpolnijo na način, ki bo ustrezal njihovim nacionalnim razmeram, in upoštevati njihovo pravico, da same določijo ustrezno kombinacijo energetskih virov. Da bi se kar najhitreje dogovorili o novem političnem okviru na področju energetike in podnebja za obdobje 2020–2030, morata Evropski svet in Komisija nadaljevati delo in čim prej preučiti posledice, ki jih bodo predlogi Komisije za vseevropske cilje glede zmanjšanja emisij in energije iz obnovljivih virov imeli za posamezne države članice ter razviti mehanizme, ki bodo na splošno omogočili pravično porazdelitev prizadevanj ter spodbudili modernizacijo energetskega sektorja. Pripraviti morata še ukrepe za preprečevanje morebitne selitve virov CO2 in pozvati k dolgoročni varnosti načrtovanja na področju industrijskih naložb, da bi zagotovili konkurenčnost energetsko intenzivnih panog v Evropi. Pravočasno pa morata pregledati tudi direktivo o energetski učinkovitosti in oblikovati okvir energetske učinkovitosti.
Evropski svet bo na junijskem zasedanju pregledal na teh področjih doseženi napredek, med drugim na podlagi posvetovanj z državami članicami, da bi lahko čim prej, najpozneje pa oktobra letos, sprejel končno odločitev o novem političnem okviru. Evropski svet je zato pozval svojega predsednika in Evropsko komisijo k izvedbi ukrepov, potrebnih za pripravo te odločitve.
Vzpostavitev notranjega energetskega trga ostaja prednostna naloga
Kot so zapisali v sklepih zasedanja, uresničevanje ciljev dokončne vzpostavitve notranjega energetskega trga do leta 2014 in razvoja medomrežnih povezav, s čimer naj bi do leta 2015 odpravili morebitno odrezanost držav članic od evropskih plinskih in električnih omrežij, ostaja prednostna naloga. Evropski svet je zato pozval k okrepitvi prizadevanj in zlasti k hitri izvedbi vseh ukrepov, ki omogočajo izpolnitev cilja najmanj desetodstotne medomrežne povezanosti obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije v vseh državah članicah. Da bi odločitev sprejeli najpozneje oktobra letos, je Evropski svet pozval Komisijo, naj do junija predlaga konkretne cilje glede medomrežne povezanosti, ki morajo biti doseženi do leta 2030. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izboljšanju medomrežne povezanosti z bolj oddaljenimi in/ali slabše povezanimi deli enotnega trga, tudi z izboljšanjem in vzpostavitvijo povratnih tokov, ter vključiti države članice v evropska celinska omrežja. Evropski svet je pozval tudi k učinkovitemu in doslednemu izvajanju tretjega energetskega svežnja s strani vseh akterjev na evropskem energetskem trgu ter k učinkoviti uporabi in izvrševanju pravil EU glede povezovanja trgov in energetske učinkovitosti ter zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, ki poslujejo v EU.
Povečati bi bilo treba prizadevanja za zmanjšanje visokih stopenj energetske odvisnosti od plina v Evropi, zlasti v državah članicah, v katerih je ta odvisnost najvišja. Prvi korak bi moral biti zmanjšanje povpraševanja po energiji z izboljšanjem energetske učinkovitosti, kar bo obenem prispevalo k uresničevanju drugih energetskih in okoljskih ciljev. Evropski svet je pozval Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo energetske varnosti v EU in do junija 2014 predloži celosten načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti EU. V načrtu naj upošteva, da mora EU dodatno pospešiti diverzifikacijo oskrbe z energijo, izboljšati svojo pogajalsko moč in energetsko učinkovitost, še naprej razvijati obnovljive in druge domače vire energije ter usklajevati trajnostni razvoj infrastrukture, ki bo omogočala takšno diverzifikacijo, tudi z razvojem medomrežnih povezav. Takšne medomrežne povezave bi morale zajemati tudi Iberski polotok in Sredozemlje. Kjer je ustrezno, bi bilo treba vzpostaviti medomrežne povezave tudi s tretjimi državami. Države članice bodo ob morebitnih nenadnih motnjah v dobavi energije v eni ali več državah članicah izkazale solidarnost. Poleg tega bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za podporo razvoju južnega koridorja, vključno z dodatnimi odcepi prek Vzhodne Evrope, preučitev možnosti za spodbujanje izvoza zemeljskega plina iz Severne Amerika v EU in razmislek o tem, kako bi to lahko najbolje vključili v čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, ter povečati preglednost medvladnih sporazumi na področju energije. Da bi dosegli navedene cilje, bi bilo treba hitreje izvajati ustrezne projekte skupnega evropskega interesa ter pri tem hitro aktivirati razpoložljiva sredstva EU, vključno z instrumentom za povezovanje Evrope (CEF), in zmogljivost financiranja EIB.
Glede na glavne stroškovne dejavnike, ki jih je v sporočilu opredelila Komisija, je Evropski svet pozval k vztrajnim prizadevanjem za dosego zmernejših stroškov energije za končne uporabnike, zlasti s: postopnim razvojem podpornih mehanizmov za energijo iz obnovljivih virov v bolj stroškovno učinkovit in tržno naravnan sistem ter z intenzivnejšim usklajevanjem nacionalnih podpornih shem po letu 2020; s trajnimi naložbami v energetsko učinkovitost in uravnavanjem povpraševanja v celotni vrednostni verigi ter v fazi razvoja in raziskav; z boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na notranjem trgu in ne zgolj zanašanjem na domače zmogljivosti ob hkratnem priznavanju vloge držav članic pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo ter s spodbujanjem uporabe domačih virov in konkurenčnosti na trgih oskrbe s plinom ter obravnavanjem vprašanja pogodbene povezanosti cen plina in nafte. Vse to bi moralo biti po mnenju Evropskega sveta usklajeno s pravili o državni pomoči in pravili notranjega trga. Na podlagi navedenih ukrepov bodo države članice sprejele primerne ukrepe za zmanjšanje stroškov na način, ki bo najbolj ustrezal njihovim specifičnim razmeram. Da bi lažje uresničevali cilje na ravni EU, je treba zagotoviti usklajevanje med državami članicami in posameznimi sektorskimi politikami. Poleg tega je Evropski svet države članice pozval, naj dodatno preučijo različne nacionalne prakse v zvezi z dajatvami energetske politike, davčnimi komponentami cen in stroški omrežja, da bi čim bolj zmanjšali negativne posledice za cene energije. Države članice si bodo ob upoštevanju najnovejših izkušenj še naprej redno izmenjevale informacije o pomembnejših nacionalnih odločitvah na energetskem področju, ki bi lahko vplivale na druge države članice, pri tem pa dosledno upoštevale nacionalne odločitve glede kombinacije energetskih virov.
Polona Bahun