Sistem bo vlagateljem omogočil, da svoje naložbe preusmerijo v bolj trajnostne tehnologije in podjetja.
S klasifikacijskim sistemom EU oziroma t. i. taksonomijo bo EU spodbudila zasebne naložbe v trajnostno rast in prispevala k podnebno nevtralnemu gospodarstvu, podjetjem in vlagateljem pa bo ta zagotovil skupno podlago za ugotavljanje, katere gospodarske dejavnosti lahko štejejo za okoljsko trajnostne.
Taksonomija bo torej vlagateljem omogočila, da svoje naložbe preusmerijo v bolj trajnostne tehnologije in podjetja. Prav tako ima klasifikacijski sistem ključno vlogo v prizadevanjih EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna in uresniči cilje iz pariškega sporazuma za leto 2030. Med njimi tudi 40-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer Evropska komisija ocenjuje, da mora EU zapolniti vrzel v naložbah v višini približno 180 milijard evrov na leto.
Ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ne bo mogoče doseči le z uporabo javnih sredstev, ampak je potrebna tudi spodbuda s strani celotnega gospodarstva, vključno s finančnimi in kapitalskimi trgi. Doseženi dogovor bo tako ključnega pomena pri preusmerjanju denarja k naložbam v okolju prijazne sektorje.
Trenutno niti na ravni EU niti na svetovni ravni ni skupnega klasifikacijskega sistema, ki bi določal, kaj je okoljsko trajnostna gospodarska dejavnost. Cilj predlagane uredbe je zmanjšati razdrobljenost zaradi tržnih pobud in nacionalnih praks ter omejiti lažno oglaševanje, pri katerem se finančni proizvodi tržijo kot zeleni ali trajnostni, čeprav v resnici ne izpolnjujejo osnovnih okoljskih standardov.
Prihodnji okvir bo temeljil na šestih okoljskih ciljih EU: blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ter na varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov
Da bi bile gospodarske dejavnosti obravnavane kot okoljsko trajnostne, bodo morale izpolnjevati štiri zahteve, in sicer bodo morale bistveno prispevati k vsaj enemu od šestih okoljskih ciljev, ne bodo smele bistveno škodovati nobenemu od okoljskih ciljev, njihovo izvajanje bo moralo biti v skladu z minimalnimi socialnimi zaščitnimi ukrepi ter bodo morali izpolnjevati tehnična merila za pregled.
Naložbe v premog ne bodo štele za okoljsko trajnostne, dogovor pa je ohranil nevtralno stališče v zvezi z različnimi viri energije, pod pogojem, da imajo nizke emisije toplogrednih plinov. V taksonomijo bosta vključeni tudi podkategoriji tako imenovanih omogočitvenih in prehodnih dejavnosti. Za vsak finančni produkt pa bo treba razkriti delež naložb v te omogočitvene in prehodne dejavnosti.
Evropska komisija bo na tej osnovi z delegiranimi akti opredelila tehnična merila za pregled za vsak posamezni okoljski cilj in sektor ter s tem vzpostavila dejansko klasifikacijo. Komisiji bo pomagala skupina tehničnih strokovnjakov, tako imenovana platforma za trajnostno financiranje, ki ji bo svetovala pri pripravi in reviziji tehničnih meril za pregled, pa tudi pri pregledovanju njihove učinkovitosti. Prav tako ji bo svetovala, ali je treba obravnavati druge cilje, ter analizirala njihov učinek v smislu morebitnih stroškov in koristi njihove uporabe. Poleg tega bo komisiji svetovala tudi skupina strokovnjakov, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki držav članic ter bo preučila ustreznost tehničnih meril za pregled in pristop Komisije v zvezi s temi merili.
Taksonomija za blažitev posledic podnebnih sprememb in prilagajanje nanje naj bi bila vzpostavljena do konca leta 2020, da bi se lahko začela v celoti uporabljati do konca leta 2021. Za druge štiri cilje pa naj bi bila taksonomija vzpostavljena do konca leta 2021, da bi jo lahko začeli uporabljati do konca leta 2022.