V industrijskih sektorjih, vključno s proizvodnjo električne energije in toplote, energetsko intenzivnimi podjetji in komercialnim letalstvom, bodo morali v skladu s spremembami sistema za trgovanje z emisijskimi kuponi (EU ETS) svoje izpuste do leta 2030 zmanjšati za 62 odstotkov glede na leto 2005 in ne za 43 odstotkov kot velja v obstoječi zakonodaji.
Prav tako se bo vrednost linearnega faktorja, ki določa letno stopnjo zmanjšanja zgornje meje skupne količine emisijskih kuponov, iz 2,2 odstotka letno v trenutnem sistemu trgovanja na 4,3 odstotka med leti 2024 do 2027 in na 4,4 odstotka od leta 2028 dalje.
Okrepljena bo rezerva za stabilnost trga, ki stabilizira trg ogljika z odpravo presežnih pravic. V rezervo bo dano 24 odstotkov vseh pravic do trgovanja z emisijami za odpravo morebitnih neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem po emisijskih kuponih zaradi zunanjih vplivov.
Sporazum bo postopno odpravljal brezplačne pravice do emisij nekaterim podjetjem in med letoma 2026 in 2034 postopno uvajal mehanizem prilagajanja meja ogljika (CBAM) za zajete sektorje. To sledi začasnemu dogovoru mehanizmu EU za ogljično prilagoditev (CBAM) na mejah, ki so ga evropski sozakonodajalci dosegli 13. decembra.
Začasni dogovor v shemo EU ETS vključuje tudi emisije iz pomorskega prometa, s čimer je EU postala prva, ki je določila ceno ogljika za emisije iz tega sektorja.
Za podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje emisij iz zgradb in cestnega prometa ter nekaterih industrijskih sektorjev, se bo od leta 2027 dalje začel uporabljati nov ločen sistem trgovanja z emisijami. Medtem ko dosedanje zmanjšanje emisij v teh sektorjih ne zadostuje, da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna, bo novi sistem zagotovil stroškovno učinkovito zmanjšanje in ustvaril prihodek, ki bo na voljo državam članicam in za podpore v okviru socialnega podnebnega sklada. Vzpostavljeni so zaščitni ukrepi, ki omogočajo sprostitev dodatnih pravic na trg, če cene presežejo določene pragove, in za preprečevanje dvojnega oblikovanja cen, ko veljajo obstoječi nacionalni ukrepi. In sicer bo vzpostavljen nov mehanizem za stabilnost cen, ki bo zagotovil, da se bo sprostilo 20 milijonov dodatnih pravic, če se cena pravice v ločenem sistemu EU ETS dvigne nad 45 evrov.
Novi socialni podnebni sklad pa bo zagotovil namensko finančno podporo državam članicam za pomoč ranljivim državljanom in malim podjetjem pri naložbah v ukrepe za energetsko učinkovitost, kot so izolacija domov, toplotne črpalke, sončni kolektorji in električna mobilnost. Prav tako bo lahko zagotovil neposredno dohodkovno podporo, ki bo pokrivala do 37,5 odstotka novih NEPN. Sklad bo začel delovati leta 2026, torej pred začetkom veljavnosti novega sistema trgovanja z emisijami v prometu in v stavbah, financiral pa se bo s 65 milijardami evrov iz proračuna EU in s 25-odstotnim sofinanciranjem držav članic.
Da bo dogovor začel veljati, ga morata Evropski parlament in Svet EU sprejeti še formalno in ga objaviti v uradnem listu EU.