Svet EU se je dogovoril, da se za obstoječe stavbe uvedejo minimalni standardi energijske učinkovitosti, ki bi ustrezali najvišjemu znesku primarne energije, ki jo te stavbe porabijo na m2 na leto. S tem naj bi spodbudili prenove in postopno opuščanje najmanj energijsko učinkovitih stavb ter stalno izboljševanje nacionalnega stavbnega fonda.
Za obstoječe nestanovanjske stavbe se določijo najvišji pragovi energijske učinkovitosti na podlagi porabe primarne energije. Pri prvem pragu bi bila meja določena pod porabo primarne energije 15 odstotkov nestanovanjskih stavb z najslabšo energijsko učinkovitostjo v državi članici. Drugi prag bi bil določen pod 25 odstotki. Po dogovoru bodo vse nestanovanjske stavbe pod pragom 15 odstotkov do leta 2030, do leta 2034 pa pod pragom 25 odstotkov. Pragovi bi bili določeni na podlagi porabe energije nacionalnega stavbnega fonda na dan 1. januarja 2020 in bi se lahko razlikovali med različnimi kategorijami stavb.
Za obstoječe stanovanjske stavbe se določijo minimalni standardi energijske učinkovitosti na podlagi nacionalnega začrtanega poteka postopnega preoblikovanja stavbnega fonda v brezemisijski stavbni fond do leta 2050, kot je določeno v nacionalnih načrtih za prenovo stavb.
Nacionalni začrtani potek bi ustrezal zmanjšanju povprečne porabe primarne energije v celotnem fondu stanovanjskih stavb v obdobju 2025–2050, za spremljanje napredka držav članic pa bosta vmes izvedeni dve preverjanji. Tako bi zagotovili, da bi bila povprečna poraba primarne energije celotnega fonda stanovanjskih stavb vsaj enakovredna ravni razreda energijske učinkovitosti D do leta 2033, nacionalno določeni vrednosti, ki izhaja iz postopnega zmanjševanja povprečne porabe primarne energije med letoma 2033 in 2050 v skladu s preoblikovanjem fonda stanovanjskih stavb v brezemisijski stavbni fond do leta do leta 2040.
Države članice so se strinjale, da se v energijske izkaznice doda nov razred „A0“, ki bi ustrezal brezemisijskim stavbam. Poleg tega bodo države članice lahko dodale nov razred „A+“, ki ustreza stavbam, ki so brezemisijske stavbe in hkrati v energetsko omrežje prispevajo tudi energijo iz obnovljivih virov, pridobljeno na kraju samem. Energijske izkaznice za stavbe, določene v prejšnji direktivi, razvrščajo stavbe na lestvici od A (najboljša učinkovitost) do G (najslabša učinkovitost) glede na njihovo energijsko učinkovitost. Določijo se zahteve, ki bodo zagotovile, da bodo vse nove stavbe zasnovane tako, da se bo optimiziral njihov potencial za proizvodnjo sončne energije. Dogovorili so se tudi o uvedbi ustreznih naprav za sončno energijo. In sicer do 31. decembra 2026 na vseh novih javnih in nestanovanjskih stavbah z uporabno tlorisno površino, večjo od 250 m², do 31. decembra 2027 na vseh obstoječih javnih in nestanovanjskih stavbah, ki so v postopku večje ali celovite prenove, z uporabno tlorisno površino, večjo od 400 m², ter do 31. decembra 2029 na vseh novih stanovanjskih stavbah.
Prav tako naj se določi zahteve, s katerimi se bo zagotovila razpoložljivost infrastrukture za trajnostno mobilnost, kot so polnilna mesta za električne avtomobile in kolesa v stavbah ali ob njih, napeljava za kable, s katerimi se predvideva namestitev infrastrukture v prihodnje, in parkirna mesta za kolesa. Uvedle so tudi prostovoljne izkaze o prenovi stavb.
Poleg tega so se dogovorile tudi, da bodo izdale nacionalne načrte za prenovo stavb, ki bodo vključevali časovni načrt z nacionalnimi cilji za leta 2030, 2040 in 2050 v zvezi z letno stopnjo energijske prenove, porabo primarne in končne energije nacionalnega stavbnega fonda ter zmanjšanjem operativnih emisij toplogrednih plinov v tem fondu. Prvi načrti naj bi bili izdani do 30. junija 2026 in nato vsakih pet let.
Sprejeti dogovor je osnova za začetek pogajanj Sveta EU z Evropskim parlamentom. Ko bosta dosegla politični dogovor, bo končno besedilo sprejeto tudi formalno.