Evropska komisija je projektom s področja OVE včeraj dodelila več kot 1,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Evropska komisija je včeraj dodelila več kot 1,2 milijarde evrov sredstev za financiranje 23 izjemno inovativnih predstavitvenih projektov s področja OVE v okviru prvega razpisa za zbiranje predlogov za tako imenovan program za financiranje NER300. Projekti bodo sofinancirani iz prihodkov, pridobljenih s prodajo 200 milijonov emisijskih pravic, predvidenih v rezervi za nove udeležence (NER) v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Projekti zajemajo širok razpon tehnologij OVE - energije iz biomase (vključno z naprednimi biogorivi), koncentrirane sončne energije, geotermalne energije, vetrne energije, energije oceanov in pametnih omrežij.
Kot je povedala komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard, je ta sklep pomemben mejnik v podnebni politiki EU. Program NER300 je pravzaprav mehanizem, ki onesnaževalcem izstavlja račun za obsežne predstavitve novih nizkoogljičnih tehnologij. Nepovratna sredstva v višini 1,2 milijarde evrov, ki so jih plačali onesnaževalci, bodo za dodatni 2 milijardi evrov povečala sredstva zasebnih naložb v 23 izbranih predstavitvenih projektih z nizkimi emisijami ogljika. To bo EU omogočilo, da ohrani svoj vodilni položaj na področju OVE, in ustvarilo delovna mesta tukaj in zdaj, v EU.
Po vzpostavitvi bodo ti projekti skupaj povečali letno proizvodnjo energije iz OVE v Evropi za približno 10 TWh, kar ustreza količini goriva, ki ga vsako leto povprečno porabi več kot milijon osebnih vozil. Še bolj pomembno pa je, da so ta prizadevanja usmerjena v uspešno predstavitev tehnologij, ki bodo posledično omogočile znatno povečanje proizvodnje energije iz OVE v EU.
Zmagovalni projekti bodo v fazi izgradnje (v naslednjih treh do štirih letih) za polni delovni čas skupno zaposlovali nekaj tisoč delavcev. Ko bodo objekti operativni pa bo za njihovo delovanje naslednjih 15 do 20 let skrbelo približno tisoč delavcev, prav tako zaposlenih za polni delovni čas. Pričakovani so tudi pozitivni učinki na rast in zaposlovanje v ponudbeni verigi, ki bo oskrbovala ta sektor.
Sredstva NER300 bodo pokrila do 50 odstotkov 'ustreznih' stroškov projekta, kar je izraz, ki v bistvu pomeni dodatne stroške v primerjavi s stroški obstoječih, uveljavljenih tehnologij. Ostali stroški se bodo krili z zasebnimi naložbami in/ali z dodatnim nacionalnim financiranjem. Sredstva NER300 bodo na voljo vsako leto in bodo temeljila na izkazani uspešnosti (količina proizvedene zelene energije) in izpolnjevanju zahtev glede izmenjav znanja.
Žal pa s tem sklepom niso bila dodeljena sredstva nobenemu projektu za zajemanje in shranjevanja ogljika (CCS). Tako 275 milijonov evrov, ki so bili predvideni za projekte CCS v prvem razpisu, ostaja na voljo za financiranje projektov v drugi fazi programa NER300. Komisija bo pohitela z izvajanjem drugega razpisa za zbiranje predlogov, ki bo zajemal neporabljena sredstva iz prvega razpisa in tudi prihodke preostalih 100 milijonov emisijskih pravic iz rezerve za nove udeležence.
Program za financiranje NER300 izvaja Evropska komisija ob sodelovanju Evropske investicijske banke (EIB), tako glede izbora projektov in prodaje 300 milijonov emisijskih pravic iz sistema EU ETS kot tudi glede upravljanja prihodkov. (pb)