Največ koristi bodo imele regije, ki jih bo prehod na podnebne cilje EU in na cilj podnebne nevtralnosti najbolj prizadel.
Svet EU in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o novem instrumentu za posojila v javnem sektorju, ki bo vključujoče podpiral prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo v EU.
Od instrumenta bodo imele koristi regije, ki jih bo prehod na podnebne cilje EU do leta 2030 in cilj podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 najbolj prizadel, na primer premogovniške in ogljično intenzivne regije. Podpiral bo raznolike trajnostne naložbene projekte, ki obravnavajo razvojne potrebe teh regij, nastale zaradi podnebnega prehoda. Med njimi so projekti na področjih energetske in prometne infrastrukture, omrežij za daljinsko ogrevanje, ukrepov za energijsko učinkovitost in socialne infrastrukture.
Instrument bo zagotovil 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz proračuna EU skupaj z največ desetimi milijardami evrov posojil, ki jih bo zagotovila EIB. Ta sredstva naj bi skupaj mobilizirala za okoli 25 oziroma 30 milijard evrov naložb v korist teh regij. Instrument pa se lahko pod določenimi pogoji razširi tudi na druge finančne partnerje, ne le EIB.
Da bi zagotovili mobilizacijo dodatnih naložb, bodo do podpore upravičeni le tisti projekti, ki ne ustvarjajo zadostnega toka lastnih prihodkov.
Sveta EU in evropski parlament sta se med drugim dogovorila še o nekaj dodatnih elementih. Da bi zagotovili, da lahko vse države članice izkoristijo del v nepovratnih sredstvih, bodo nacionalna sredstva rezervirana do konca leta 2025. Po tem datumu se bodo preostala sredstva, ki so na voljo za del v nepovratnih sredstvih, zagotavljala na konkurenčni osnovi na ravni EU. Če sredstev za podporo upravičenim projektom ne bi bilo dovolj, bi bilo treba pri merilih za dodelitev dati prednost projektom iz manj razvitih regij, projektom, ki neposredno prispevajo k podnebnim ciljem EU, in projektom, ki jih spodbujajo javni subjekti, ki so podprli načrte za razogljičenje. Sredstva za svetovalno podporo za pripravo, razvoj in izvajanje upravičenih projektov so bila povečana na 35 milijonov evrov. Od tega bo najmanj deset milijonov evrov namenjeno podpori upravni zmogljivosti upravičencev, zlasti v manj razvitih regijah, prek svetovalnega vozlišča, vzpostavljenega v okviru InvestEU. Za manj razvite regije se bo najvišji znesek nepovratnih sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta, povečal na 25 odstotkov zneska posojila. Iz instrumenta se ne bodo podpirale dejavnosti, ki so izvzete iz področja uporabe podpore v okviru sklada za pravični prehod. To vključuje naložbe, povezane z jedrskimi elektrarnami, tobačnimi izdelki in fosilnimi gorivi. Pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju upravičenih projektov bo treba upoštevati vrsto horizontalnih načel. Med njimi je spoštovanje temeljnih pravic, zlasti enakosti spolov in nediskriminacije. Cilji instrumenta se bodo uresničevali tudi v skladu s cilji trajnostnega razvoja ZN, evropskim stebrom socialnih pravic, načelom „onesnaževalec plača“, Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah in načelom, da se ne škoduje bistveno.
V naslednjem koraku morata začasni dogovor obe instituciji potrditi še uradno.
Evropska komisija in EIB bosta morali za izvajanje instrumenta podpisati upravni sporazum, treba pa je tudi odobriti načrte držav članic za pravični prehod. Prvi razpisi za projekte naj bi bili objavljeni jeseni.
Instrument za posojila v javnem sektorju je sicer tretji steber mehanizma za pravični prehod, ki je bil vzpostavljen za obravnavanje socialnih in gospodarskih posledic cilja doseganja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 in podnebnih ciljev EU do leta 2030. Druga stebra mehanizma sta sklad za pravični prehod in namenski program za pravični prehod v okviru InvestEU.
Vse naložbe v okviru mehanizma za pravični prehod, tudi instrumenta za posojila v javnem sektorju, se izvajajo na podlagi območnih načrtov držav članic za pravični prehod, ki jih odobri Evropska komisija. V območnih načrtih za pravični prehod so opredeljena najbolj prizadeta območja, ki bi jih bilo treba podpreti v vsaki državi članici, in prednostna področja politike za vsako regijo.