Termo energija

Dravske elektrarne dobile dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne

Po načrtih bi lahko s testiranjem elektrarne začeli julija 2023 in elektrarno po uspešno prestanih preizkusih dali v redno obratovanje aprila 2024.

Dravske elektrarne dobile dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne

Iz Dravskih elektrarn Maribor so sporočili, da so s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije. Naslednji korak pri projektu je zdaj izvedba sanacije vrtine Pg-8, montaža geotermične gravitacijske cevi in preizkus tesnosti. Sledi postavitev nadzemnega dela geotermične elektrarne ter testiranje izdatnosti vrtine in celotne opreme.
Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v Občini Lendava bo sicer izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino. Vrtina Pg-8 je zacevljena (jeklena obloga vrtine) in zacementirana ter kot takšna popolnoma zatesnjena. V to zatesnjeno vrtino se bo vstavil dvocevni sistem dolžine približno tisoč metrov. Geotermična elektrarna na vrtini Pg-8 bo sestavljena iz podzemnega dela (gravitacijske cevi) in nadzemnega dela (hladilnega sistema in strojnice).
Gravitacijska cev s tehničnega stališča predstavlja vrtino, v katero sta vgrajeni dve vzporedni cevi z manjšim in večjim premerom. Skozi cev manjšega premera bodo uvajali tekočo hladilno snov s površja, ki se zaradi gravitacije usmeri navzdol in se ob ustrezni regulaciji z naraščanjem temperature z globino počasi uparja. Pregreta para hladilne snovi se nato vrača na površje po cevi večjega premera, ki se izkorišča za proizvodnjo električne energije.

Direktor Dravskih elektrarn mag. Damjan Seme je v zvezi s tem projektom izpostavil, da je posebnost pilotne geotermične naprave v uporabi geotermične gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krogotok hladiva in je zato za delovanje elektrarne potrebna le ena suha vrtina. Elektrarna bo tako obratovala brez plinskih in drugih emisij. Za nameravani poseg bodo uporabili tudi specialno opremo in tesnilne materiale, prilagojeni za stik z amonijakom, kar zagotavlja maksimalno varnost. 
Generalni direktor Dravskih elektrarn Aleksander Brunčko pa je ob tej priložnosti povedal, da gre pri omenjenem pilotnem projektu za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je namreč patentiran, izključna uporaba patenta pa je bila dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. V primeru ugodnih rezultatov pilotnega projekta se bo lahko zasnovan koncept uporabil tudi na drugih opuščenih vrtinah v Sloveniji in tudi po svetu. Projekt zato pomeni pomemben mejnik za razvoj geotermične energije in prispevek k zmanjševanju onesnaževanja iz opuščenih vrtin.
Družba Dravske elektrarne Maribor se je skupaj s Petrol Geo, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru ter Geološkim zavodom Slovenije z omenjenim projektom lansko jesen prijavila tudi na Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki se sofinancira iz sredstev Finančnega mehanizma Evropskega prostora in Norveškega finančnega mehanizma ter pripadajoče slovenske udeležbe. Projekt je bil ocenjen kot perspektiven, iz tega naslova pa bodo Dravske elektrarne zanj prejele 730 tisoč evrov.

Brane Janjič
O avtorju