V Dravskih elektrarnah Maribor si bodo leto 2020 zapomnili ne le po poslovanju v izrednih razmerah zaradi epidemije koronavirusa, temveč tudi po izjemno ugodnih hidroloških razmerah, ki so jim ob dobri pripravljenosti elektrarn, omogočile, da bodo letošnje leto zaključili s tretjo največjo proizvodnjo električne energije v zgodovini družbe. Tako naj bi letos proizvedli približno 3.150 GWh električne energije, kar je skoraj 19 odstotkov nad prvotnim planom.
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor, je ob tem poudaril, da gre zasluga za odlično pripravljenost hidroelektrarn sodelavcem, ki so, ne glede na korona krizo in z njo sprejetimi ukrepi, ves čas opravljali tekoča in nujna vzdrževalna dela in omogočili, da so Dravske elektrarne tudi v teh kriznih razmerah prispevale pomemben delež k zagotavljanju nemotene oskrbe slovenskih odjemalcev z električno energijo.
Ob tem je dodal, da njihovo delo ne zajema le vzdrževanja obstoječih proizvodnih enot, temveč tudi skrb za razvoj novih elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, pri čemer se osredotočajo na vetrno, sončno in geotermalno energijo ter hranilnike električne energije. Tako med drugim načrtujejo postavitev skupno trinajstih vetrnih agregatov na treh različnih lokacijah severovzhodne Slovenije (vsi trije načrtovani projekti so v fazi, ko je bil s strani države sprejet sklep o državnem prostorskem načrtovanju, kar pomeni, da so se začele izdelovati vse potrebne študije, ki bodo dale jasne odgovore o dejanski možnosti postavitve) ter tudi postavitev 30 MW sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin.
Precej pa si obetajo tudi od možnosti postavitve geotermalnih elektrarn. Z letos izdelano vseobsegajočo karto je bil namreč ugotovljen precejšen potencial izrabe geotermalne energije, pri čemer so ugotovili, da bi termični potencial in struktura globokih poroznih plasti na nekaterih lokacijah lahko bila primerna za proizvodnjo električne energije. Za manjše proizvodne naprave je možno tudi izkoriščanje tako imenovanih globokih suhih vrtin z geo-sondami, pri čemer opuščene plinsko/naftne vrtine predstavljajo dodatni potencial za proizvodnjo električne energije. Glede na to, da je reka Drava energetsko že v celoti izkoriščena, v Dravskih elektrarnah nadaljujejo s postavitvijo malih hidroelektrarn na njenih pritokih in drugih primernih manjših vodotokih.
Med razvojnimi projekti družbe so tudi hranilniki električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje. Poleg tega v Dravskih elektrarnah verjamejo tudi v projekt izgradnje črpalne elektrarne Kozjak, saj bomo, če zgradimo samo del od na državni ravni načrtovanih tri tisoč megavatov sončnih elektrarn potrebovali zelo velik vir za hrambo električne energije. Za projekt črpalne elektrarne je dobrodošel tudi nov daljnovod Cirkovce-Pince, ki bo Slovenijo še dodatno povezal s srednjeevropskim prostorom, kjer lahko najdemo potencialne partnerje, ki potrebujejo hranilnike, njihove države pa nimajo takšnih potencialov.