Dravske elektrarne Maribor so včeraj končale načrtovano sanacijo naklonskih površin asfaltne obloge Ptujskega jezera, ki se je začela 30. avgusta zjutraj. Sanacijo z betonom so izvedli na petih lokacijah, in sicer v skupni dolžini približno 85 metrov, saniran pa je bil pas širine približno sedem metrov, kar skupaj znese približno 600 kvadratnih metrov površine. Takoj po zaključku del so začeli s polnjenjem jezera, tako da je danes gladina vode že na običajni višini.
Navedena sanacija je vključevala nadomestitev asfaltne obloge z betonsko, kar se je izkazalo za primerno tehnologijo, ki so jo lani preizkusili na testnem polju. Izvajalec del je bilo podjetje RGP, vrednost del pa približno 100.000 evrov. Ob sanaciji so podrobno pregledali celotno asfaltno oblogo (redna vzdrževalna dela asfaltne obloge sicer v pasu oscilacije izvajajo že več let), ugotovitve pa bodo podlaga za načrtovanje del v prihodnje.
Ob tem v Dravskih elektrarnah znova poudarjajo, da je reka Drava že zaradi svoje alpske narave prodonosna, ob tem pa ima tudi precej pritokov, ki, posebej ob obilnejših padavinah, s seboj nosijo precej sedimentov. Na celotnem toku reke Drave je 21 hidroelektrarn v verigi, kar pomeni tudi prav toliko večjih oziroma manjših akumulacijskih jezer. V vsakem akumulacijskem jezeru se zaradi znižanja hitrosti vode usede del suspendiranih delcev – koliko – pa je odvisno od konfiguracije posameznega akumulacijskega jezera. Zaprodenost akumulacijskih jezer je svetovni problem (gre za »aktivnost« narave, ki se bo dogajala dokler bodo obstajala akumulacijska jezera) in ni vezan samo na akumulacijska jezera reke Drave – rešuje se bolj ali manj uspešno na različne načine. V nekaterih državah mulj »porivajo« po rekah navzdol s tako imenovanim izpiranjem, v Dravskih elektrarnah Maribor pa sedimente, ki jih izvlečejo, v skladu s predpisi, ki preprečujejo odvažanje, odlagajo predvsem na obrežja in gradijo umetne otoke. Na Ptujskem jezeru pa z njimi oblagajo asfaltne površine brežin ter s tem jezeru vračajo naravni videz.
V zadnjem desetletju so Dravske elektrarne Maribor sicer za ekološko sanacijo namenile dobrih deset milijonov evrov in iz Drave odstranile več kot 400.000 kubičnih metrov sedimentov. V letu 2018 je bilo denimo iz Ptujskega jezera odstranjeno približno 67.000 kubičnih metrov sedimentov (dela so se, v skladu za naravovarstvenimi predpisi izvajala od 15. aprila. do 15. novembra). Prav omenjena časovna omejitev pa predstavlja pomembno oviro, ki precej otežuje učinkovitejše odstranjevanje sedimentov iz Ptujskega jezera, saj jim kar dobro tretjino leta preprečuje izvajanje del.
V Dravskih elektrarnah ob tem še poudarjajo, da bodo v skladu s prej omenjenimi dovoljenji z odstranjevanjem sedimentov nadaljevali tako letos, kot v prihodnjih letih, saj so naloge na področju odstranjevanje le-teh in ohranjanje ustreznega stanja reke za življenje vodnih organizmov prednostne naloge družbe. (bj)