Evropska komisija je ob tej priložnosti predstavila pregled jedrske varnosti v EU.
Danes minevajo dve leti od jedrske nesreče v Fukušimi, ki je znova odprla nekatera vprašanja povezana z varnostjo obratovanja jedrskih elektrarn ter v mnogih državah tudi sprožila razmišljanja o postopni opustitvi izrabe jedrske energije. Kot je znano, je tako Evropska unija po nesreči v jedrski elektrarni Fukušima sklenila znova oceniti stopnjo jedrske varnosti v vseh evropskih jedrskih elektrarnah. Natančneje, skupno je bilo pregledanih 145 reaktorjev v 15 evropskih državah, v stresnih testih pa sta sodelovali tudi Švica (5 reaktorjev) in Ukrajina (15 reaktorjev). To je bil hkrati prvi primer, da je bila v EU pripravljena skupna metodologija, da so bile hkrati ocenjene vse jedrske elektrarne v EU in da so ocenjevanje izvajale mednarodne ekipe oziroma je ocenjevanje potekalo v tesnem sodelovanju s skupino evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG).
Rezultati pregledov, objavljeni oktobra lani, so sicer pokazali, da so stopnje varnosti jedrskih elektrarn v Evropi na splošno visoke in da nobene od pregledanih elektrarn ni treba zapreti zaradi varnostnih razlogov. Kljub temu pa so bile v skoraj vseh jedrskih elektrarnah ugotovljene potrebe po nekaterih izboljšavah, ki so jih v več državah, tudi v Sloveniji, že začeli izvajati.
Med predlaganimi ukrepi so na primer uvedba ali izboljšave seizmičnih instrumentov, ocena tveganja za poplave in požare, ki so posledica potresov, okrepitev odpornosti zgradb na izredne vremenske pojave, okrepitev zaščite pred poplavami ter namestitev dodatnih dovodov hladilne vode in prenosnih dizelskih generatorjev. Države naj bi podrobnejše poročilo o poteku izvajanja predlaganih izboljšav evropski komisiji predložile do konca letošnjega aprila. Evropska komisija in ENSREG pa bosta podrobneje preučila izvajanje ukrepov do junija prihodnje leto, pri čemer je kot skrajni rok za izpeljavo večino izboljšav bilo določeno leto 2015.
Za izboljšave naj bi šlo kar 25 milijard evrov
Po oceni posameznih držav in nacionalnih regulatorjev naj bi predlagane izboljšave v povprečju stale do 200 milijonov evrov na reaktor, skupno pa naj bi za izvedbo vseh ukrepov v evropskih nuklearkah porabili blizu 25 milijard evrov. Ob tem bodo morali večino potrebnih sredstev zagotoviti kar lastniki jedrskih elektrarn sami, saj za te namene v evropskih skladih ni predvidenih večjih sredstev. Države tako lahko računajo le na manjša posojila za projekte povezane s povečanjem varnosti, evropska komisija pa ima rezerviranih tudi nekaj sredstev za zaprtje potencialno nevarnih reaktorjev v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem. Sicer pa naj bi bila letos s ciljem zagotovitve še večje varnosti obratovanja obstoječih evropskih jedrskih elektrarn sprejeta tudi nova zakonodaja, v katero bodo vključene vse izkušnje pridobljene z izvedbo stresnih testov, in bo podrobneje opredelila nekatera ključna področja, zlasti varnostne procedure in pravila ravnanja ob morebitnih jedrskih nesrečah ter delovanje regulatorjev.(bj)