Pogovor z Martinom Novšakom. VIDEO
Leto 2013 je bilo za GEN energijo s stališča hidrologije ugodno. Obratovali so relativno dobro in kljub izpadu NEK-a ocenjujejo, da bo leto uspešno. Na rezultate bo deloma vplival podaljšan remont, v vodstvu družbe pa so prepričani, da bodo zaradi načina obratovanja v prvi polovici leta, ko so dobro obvladovali tveganja tako pri obratovanju kot trgovanju z električno energijo, znotraj zastavljenega plana.
V letu 2013 so se močno posvetili investicijam v NEK-u, ki so bile izvedene v remontu, ter investicijam v varnostno nadgradnjo in nadaljevali z investicijami v hidroelektrarne – letos je bila uradno odprta HE Krško. »To pomeni, da gre veriga naprej. Kot družba smo zagotovili ekonomske pogoje, da je HESS lahko investiral izgradnjo teh objektov,« je povedal Martin Novšak, direktor družbe, s katerim smo se pogovarjali o poslovanju družbe v letu 2013.
Oglejte si video posnetek (14. 11. 2013)
Po čem si boste v GEN energiji še zapomnili leto 2013?
Dobili smo soglasja za zamenjavo plinskih blokov v Termoelektrarni Brestanica, čakamo še na okoljevarstveno dovoljenje. Na projektu JEK 2 smo končali študije, ki so pomembne za naprej, svoje inženirje pa smo vključili v mednarodno dejavnost: za Sudan smo razvili specifikacije za razpis nove jedrske elektrarne. Na področju trgovanja smo nadaljevali s prodajo električne energije gospodinjstvom na Hrvaškem, ta prodor pa je bil medijsko kar odmeven. V skupini GEN smo skupaj s Holdingom slovenske elektrarne (HSE) intenzivno delali na projektu srednje Save, pri katerem si prizadevamo povečati vlogo Savskih elektrarn Ljubljana (SEL). HSE smo zato ponudili, da bi v SEL prevzeli večjo vlogo pri izgradnji verige hidroelektrarn, saj je naš osnovni cilj končna izvedba investicije, za kar lahko zagotovimo potrebne ekonomske pogoje. Investicija kot je TEŠ 6 zahteva obsežne finančne in druge vire, zato je potrebno pri srednji Savi razmišljati o tem, da projekt prevzamejo drugi, da bi prišlo hitreje do izgradnje.
Kako daleč ste v pogovorih s HSE glede povišanja lastniškega deleža HE na spodnji Savi in kdaj pričakujete konkretne dogovore?
Že pri vstopu v spodnjo Savo (Skupni podvig) in kasneje s HESS, smo vzpostavili odnose, ki zagotavljajo, da se investicija nemoteno izvaja, tudi če kdo od družbenikov ne bi zmogel financiranja, saj ga lahko nadomestimo z viri drugih družbenikov. To daje izvedbi projekta robustnost. Kot zdaj kaže, gre vse v smeri povečevanja našega deleža v HESS, predvsem z večjim deležem v HE Brežice in HE Mokrice. Zaenkrat zagotavljamo dovolj sredstev za izvedbo vseh aktivnosti v naslednjih mesecih, večje potrebe pa bodo z začetkom gradbenih del v drugi polovici 2014. Do takrat morajo biti doseženi dovolj trdni dogovori, kako s projektom nadaljevati.
Kaj se je v letu 2013 premaknilo v zvezi z JEK 2?
Osnovne študije imamo končane, lahko rečem, da imamo zbrane vse potrebne inpute za investicijo: tudi Eles je zgradil daljnovod Beričevo-Krško za priključitev na omrežje. Imamo osnovno znanje na področju razpisov in specifikacij. To investicijo smo sposobni relativno hitro razpisati. Seveda je pomembna tudi strateška odločitev države glede uporabe jedrske energije, pri čemer to področje ne more biti popolnoma podvrženo tržnim razmeram. Ne nazadnje smo podjetje v državni lasti, zato pričakujemo odločitve o strateškem načrtu. Vlada je pristopila k pripravam energetskega koncepta, tudi mi smo bili vključeni v ta proces. Vse to se je dogajalo letos. Povabljeni smo bili k sodelovanju na poljskih jedrskih projektih. Če bo ekonomsko zanimivo, bomo na takih projektih v tujini še sodelovali, tako tudi držimo naše inženirje v dobri delovni kondiciji. Verjamemo, da mora slovenski energetski koncept temeljiti na realnih možnostih. Za naše življenje potrebujemo energijo in prave vire, ki bodo zagotavljali zanesljivo oskrbo, sprejemljivo tako v ekonomskem kot okoljskem smislu. Jedrska v kombinaciji z vodno energijo ima v Sloveniji perspektivo. Verjamemo, da bo jedrska energija dobila svojo vlogo, tako s podaljšanjem življenjske dobe obstoječe NEK, kot z izgradnjo drugega bloka JEK, ki smo ga sposobni od odločitve zgraditi v 10 letih.
Nam lahko kaj več poveste o sodelovanju na tujih jedrskih projektih?
Naša strategija je, da se poskušamo učiti ne le na svojih, pač pa tudi na tujih projektih. Zato smo skupaj z avstrijskim podjetjem v Sudanu pridobili posel za prenos znanja na področju pisanja specifikacij za novo jedrsko elektrarno. Pri tem je sodelovalo 7 naših inženirjev in še pri treniranju sudanskih inženirjev, ki so prišli tudi k nam. Opravili smo torej prenos znanja. S tem komercialnim poslom smo dosegli dva cilja, da smo izboljšali ekonomiko našega poslovanja in usposobili naše inženirje na podobnih projektih, ki jih rabimo tudi zase. V prodaji našega znanja, ki je na visoki ravni, vidimo prihodnost Slovenije. Potencialno sodelovanje na Poljskem projektu temelji na zaupanju dobaviteljev opreme Westinghouse v naše inženirje. Poljaki nimajo jedrskega programa in potrebujejo nekoga, ki ima izkušnje s postavljanjem obratovalne in vzdrževalne organizacije. Če se bo projekt razvil, je odvisno od Poljakov. V planu imajo izgradnjo štirih elektrarn, kar bi jih oddaljilo od premoga, ki je za energetsko oskrbo nekonkurenčen in okoljsko nevzdržen. O možnostih sodelovanja se pogovarjamo tudi z arabskimi državami, ki so v postopku gradnje ali pa razmišljajo o jedrskih programih ne glede na to, da imajo dovolj plina in nafte, saj na energetiko gledajo dolgoročno.
Država vam je letos spet vzela del vašega dobička …
Želimo si, da bi se dobički, ustvarjeni v energetiki, reinvestirali v projekte, ki nosijo dolgoročno zanesljivo oskrbo. 7,4 milijona evrov je polovica našega dobička, kar ocenjujemo da je še vzdržno. Bolj nas skrbi zakon o davku na nepremičnine, ki močno obdavčuje naše objekte in bo ne le na kratek rok znižal naše poslovne rezultate. Bo tudi velika ovira za pridobitev soinvestitorjev na energetskem področju. Pri nastajanju zakona oz. komentiranju smo intenzivno sodelovali, a zaenkrat posluha razen znižane stopnje z 0,8 na 0,4 %, ni bilo. Naša ocena je, da je cenitev vrednosti energetskih nepremičnin glede na tržne razmere bistveno previsoka, saj izhajajo iz časov (leta 2009), ko smo elektriko prodajali po visokih cenah.
Začetek leta je bil za vas precej buren. Kako sodelujete s sedanjim z nadzornim svetom?
Tržne razmere so danes zelo zahtevne, prodajne cene na trgu so tako nizke, kot so bile pred 10 leti, po drugi strani pa so stroški materialov in storitev narasli. To zahteva izredno premišljeno vodenje družbe s primernim ukrepanjem. Nadzorni svet, ki smo ga dobili poleti, kaže na zelo dobro premišljeno sestavo, člani so izkušeni, gredo v podrobnosti, zanima jih perspektiva podjetja in skupine.
Kako ste zadovoljni z izvajanjem projekta Mladi v svetu energije? Letos ste pridobili osnovni certifikat Družini prijazno podjetje. Kaj imate na področju družbene odgovornosti še v načrtu?
Delu z mladimi, zlasti v okviru Sveta energije in pri projektu Mladi genijalci, smo res posvetili veliko naše pozornosti. Poleg tega partnersko sodelujemo pri ozaveščevalnih projektih, za katere menimo, da omogočajo podlago za resno diskusijo o energetski prihodnosti Slovenije. Prevod knjige Trajnostna energija – brez razgretega ozračja, Davida JC MacKaya, je prav gotovo korak v pravo smer. Prizadevamo si utrditi razumevanje jedrske energije kot enega pomembnih stebrov zanesljive oskrbe z električno energijo. Za zdaj nam uspeva. V dveh letih smo imeli preko 16.000 obiskovalcev, odzivi predvsem višjih razredov OŠ in srednjih šol, pa različnih interesnih skupin in tudi profesionalnih skupin iz energetike, so zelo dobri. To dejavnost bomo poskušali še nadgraditi, jo narediti še bolj učinkovito. Želimo si, da bi tudi druga podjetja pristopila k podobnim projektom in si prizadevala tehnično kulturo dvigniti na višjo raven, s čimer bi mlade spodbudili za tehnične poklice. Za osnovni certifikat Družini prijazno podjetje smo se potegovali zato, ker imamo v družbi zaposlenih veliko mladih kadrov in verjamemo, da samo če si ljudje uredijo primerno zasebno življenje, so lahko učinkoviti tudi pri delu.
Vladimir Habjan