Na 12. konferenci CIGRÉ-CIRED nekaj polemičnih, pa tudi strokovnih razprav.
Ena bolj zanimivih in tudi polemičnih razprav na 12 konferenci CIGRÉ-CIRED v Portorožu je v popoldanskih urah drugega dne potekala v okviru panela z naslovom Perspektive slovenske energetike-fotovoltaika.
Perspektive slovenske energetike-fotovoltaika
Čeprav naj bi razprava, kot je na začetku povedal tudi moderator dr. Boris Žitnik, v prvi vrsti potekala o prihodnosti energetike Slovenije, se predavatelji in tudi udeleženci razprave nikakor niso mogli izogniti v teh časih pogosti temi – energetskem konceptu Slovenije. Prof. dr. Marko Topič (Fakulteta za elektrotehniko) je opozoril na preveliko energetsko odvisnost tako Evrope, ki je bila leta 2011 že 50 odstotna, kot tudi Slovenije, kjer je trenutno 50 odstotna, z upoštevanjem jedrskega goriva pa že 60 odstotna. Slovenija porabi pribl. 2,5 milijarde evrov na leto za uvoz energentov, kar predstavlja 7,5 BDP, kar je občutno preveč. Kot problematično je navedel tudi okoljsko problematiko, saj nas nedavno objavljena študija evropske okoljske agencije o največjih industrijskih onesnaževalcih postavlja v klub najmanj razvitih držav Evrope. Posebej se je ustavil tudi pri slovenski zgodbi fotovoltaike in poudaril, da je Slovenija neto izvoznica na področju fotovoltaike.
Prof. dr. Peter Novak je izpostavil, da je za Slovenijo kritično obdobje po koncu delovanja TEŠ 6 (2054) in Nuklearne elektrarne Krško (2043). O tem, kako bomo energetsko preskrbljeni naprej, bi se morali vprašati že danes. Bistvo njegovega sporočila je, da se bližamo prelomni točki človeštva, ko živimo v času velikih družbenih in gospodarskih sprememb, ki terjajo organiziranost. Tehnologije so znane, treba pa se je odločiti: kapital ni omejitev, pač pa tisto, kar je v glavah, je povedal Novak, ki je podrobno predstavil t. i. Zeleni načrt, ki ga je v preteklosti predstavil že nekajkrat, pri čemer je posebej izpostavil prednosti uvajanja toplotnih črpalk.
Podobno je razmišljal tudi Jože Špiler (GEN energija), ki je poudaril, da so pred upravnimi in investicijskimi odločitvami potrebne strateške in politične odločitve. Tudi on je opozoril na vse večji primanjkljaj energije v Sloveniji po letu 2030. Kar se tiče dilem oskrbovanja z energijo, je izpostavil ali mešanico fosilnih goriv in jedrske energije, ali pa OVE in jedrske energije. GEN energija predlaga razvoj, ki bo temeljil na konceptu okoljske vzdržnosti, razvojne družbe in zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo.
Vidik sistemskega operaterja (ELES) je predstavil Jurij Klančnik, pri čemer je podrobno obrazložil mehanizem CRM. Gre za model vzdrževanja proizvodnih enot, ki je v Evropi v mnogih državah že preizkušen. Politika sistemskega operaterja gre v zadnjih letih v smeri povezovanja s sosednjimi TSO-ji, s sosedskimi državami ter v razvoju in implementaciji pametih omrežij. Klančnik je ob tem predstavil vrsto že izvedenih projektov in nekaterih, ki še potekajo ali jih načrtujejo v prihodnje (SUMO, Scada EMS, ODIN, Energy Flow, Sincro Grid idr.).
Andrej Souvent (EIMV) je govoril o integraciji sistemov, ki je ključnega pomena za doseganje zastavljenih ciljev na področju energetike in učinkovito delovanje podjetij, pri čemer daje veliko pozornost IT sistemom. Informatika ima namreč celo vrsto odgovorov. Gre pa za proces, ki mora biti podprt z ustrezno strategijo. Bojan Kuzmič (Agencija za energijo) je predstavil predloge regulatorja za zanesljivo in kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo. Zatrdil je, da gremo v pravo smer, pri čemer bi lahko bili tudi bolj optimistični.
Udeleženci razprave so pričakovali predvsem več številk pri napovedih, kajti cene, stroški, so pri projekcijah še kako potrebne.
Nove tehnologije vodnikov daljnovodov
Med bolj strokovnimi razpravami je bila še kako zanimiva predstavitev novosti na področju novih tehnologij vodnikov daljnovodov, ki so jih poleg uvodničarja dr. Krešimirja Bakića predstavili predstavniki podjetij dobaviteljev: CTC Global Corporation (ZDA), Lumpi Berndorf (Avstrija) in Lamifil (Belgija). Kot je povedal moderator panela mag. Marko Hrast, gre za razvoj tehnologij specialnih vodnikov, ki se uporabljajo za posebne namene, npr. za potrebe visoke prevodnosti daljnovodov ali za zelo nizek poves. Investitor ima na ta način možnost izbrati tehnologijo, ki je primerna za rešitev problema, s katerim se spopada, to je namen razvoja teh tehnologij. Večina predstavljenih novosti je v samih materialih in v kombinaciji s povečano učinkovitostjo, pri čemer gre za to, da imajo materiali boljšo prevodnost in nosilnost.
»V glavnem smo videli materiale, ki gredo od klasičnih kovinskih s primesmi določenih drugih elementov ali pa gre za ogljikove materiale kot npr. npr. kompozitno ogljikovo jedro s plaščem iz steklenih vlaken. To je bistvo teh vodnikov. Namen panela je bil, da so predstavitve bolj tehnološke, kot pa komercialne in mislim, da smo pri tem uspeli. Proizvajalci so resda predstavljali svoje proizvode, vendar nihče ni propagiral prednosti svojega produkta pred konkurenti, pač pa tehnološke prednosti in tehnologijo, ki se jo da prilagoditi določenemu problemu. Te tehnologije so splošno uporabne tako za nas, kot tudi za distributerje. Mi smo jih v preteklosti že uporabljali, nekatere imamo že več kot 10 let, npr. črne vodnike, ki so se odlično obnesli. V letih 2008-2009 smo vgradili prve vodnike z invar jedrom, ki opravljajo svojo funkcijo, imajo veliko prednosti, in tako smo rešili precej problemov. To pa ne pomeni, da ti vodniki nimajo pomanjkljivosti. Ko želiš rešiti en problem, se takoj pojavi kaj drugega. Pri visokih temperaturah to npr. pomeni, da imaš višje izgube. Vsak uporabnik, sistemski operater ali operater na splošno, mora znati izbrati pravo tehnologijo, bistvo je, da inženirji poznajo te tehnologije, hkrati pa gre tudi za stroškovno učinkovitost,« je povedal moderator mag. Hrast.
Vladimir Habjan