Vsakodnevno, še posebej ob vikendih, je na nasipih in sprehajalnih poteh ob Savi opaziti številne pohodnike, tekače in rekreativne kolesarje. (foto: Egon Cokan)
Načrtovanje hidroelektrarn na spodnji Savi se je v uradnih dokumentih prvič omenilo že leta 1925, ko so bile v takratnem Tehničnem listu objavljene smernice ter tehnični opis izgradnje. V zadnjem času je projekt predvsem zaradi zelo intenzivnih podnebnih sprememb bistveno presegel svojo osnovno funkcijo izgradnje obnovljivih virov in vse bolj postaja večnamenski projekt, s katerim se preko državnega prostorskega načrta ureja spodnjesavski prostor. Tako so hidroelektrarne kot objekti le del mnogo širše zgodbe, ki omogoča tako razvoj športa, turizma in kmetijstva kot oskrbo s pitno vodo, izgradnjo zaščite pred poplavami, boljše cestne povezave, izgradnjo mostov, brvi in urejanje degradiranih območij.
Hidroenergija je v Sloveniji na področju obnovljivih virov energije še vedno gonilna sila. Na severu Evrope je to zlasti vetrna energija, pri nas pa ima največji potencial voda. Glede na naravne danosti gre za najbolj razširjen, v celoti še ne popolnoma uporabljen, torej razpoložljiv, zanesljiv in trajnostni vir. Reka Sava ponuja številne priložnosti. Z izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi so bile ob pretočnih akumulacijah na novo urejene rekreativne poti, namenjene kolesarjenju, teku, sprehodom in uživanju v naravi, kjer lahko vsakdo najde svoj mir in kotiček za sprostitev. Velike vodne površine ob hidroelektrarnah so športniki kaj hitro prepoznali tudi kot odličen teren za vodne športe – od veslanja do raziskovanja okolice s supom, ob primernem vetru pa lahko tam najdemo tudi surferje in kajtarje.
Poleg proizvodnje električne energije torej gradnja hidroelektrarn prinaša ureditev infrastrukture in poplavne zaščite, vodotokov, bogatenje podtalnice, ustvarjanje možnosti za namakanje kmetijskih površin, razvoj športa in turizma.