Država pozablja na nujne naložbe v omrežje

Razkorak med potrebami, ki so opredeljene z dolgoročnim načrtovanjem razvoja elektrodistribucijskega omrežja in zagotovljenimi viri financiranja, ostaja in se v zadnjem času še povečuje. Kot je pojasnil Vladimir Mauko, ki je v družbi SODO zadolžen za področje razvoja in investicij, je elektrodistribucijsko omrežje dejansko tisto, ki je v teh razmerah izpostavljeno največjim izzivom.  

Kaj je tisto, kar narekuje vlaganja v elektrodistribucijsko omrežje?  

»Najprej bi poudaril, da govorimo o vlaganjih v infrastrukturo, ki je potrebna za izvajanje GJS SODO. To pomeni, da govorimo o sistemskem pristopu k izvajanju investicij tako v okviru družbe SODO, kot v okviru elektrodistribucijskih podjetij, ki so pogodbeni izvajalci nalog  GJS SODO.  

Ta vlaganja zajemajo tako energetsko infrastrukturo (vodi, RTP, TP, merilne naprave, TK infrastruktura, vodenje in zaščita), kot neenergetske investicije (poslovni prostori, transportna sredstva, poslovna informatika, itd.), ki so potrebna za poslovanje posameznega podjetja.  

Pri vlaganjih v elektroenergetsko distribucijsko omrežje sledimo načelom najboljše dosegljive tehnologije, glede na zadnje stanje tehnike. Uporablja se take gradbene in tehnične rešitve, ki v največji možni meri zagotavljajo varnost in zanesljivost delovanja distribucijskega omrežja ob upoštevanju tehničnih, zanesljivostnih, ekonomskih in ekoloških kriterijev."

Kateri so ključni elementi pri načrtovanju razvoja elektrodistribucijskih omrežij?

"Z vidika dolgoročnega načrtovanja razvoja elektrodistribucijskih omrežij so ključni elementi postopka načrtovanja:

- realizacija porabe in obremenitev v preteklem obdobju ter napoved porabe in obremenitev v prihodnjem obdobju,  

- podatki o obstoječem stanju sistema (omrežje, transformacija, obremenitve, okvare, funkcionalno in tehnološko staranje),

- metode, ki omogočajo analize pričakovanih obratovalnih stanj, analize neprekinjenosti napajanja in ekonomske analize,

- zaznavanje sprememb pri obnašanju uporabnikov omrežja (razpršena proizvodnja, električna vozila, premiki koničnih obremenitev, upravljanje porabe in druge storitve, ki jih prinašajo nove tehnologije),  

- kriteriji načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje ustrezne kakovosti oskrbe z električno energijo in predstavljajo mejne vrednosti, katerih prekoračitev v procesu načrtovanja razvoja omrežja preprečujemo s sistemskim širjenjem omrežja (ojačitve in širitve omrežja) ter s sodobnimi tehnološkimi pristopi in koncepti.  

Na razvoj omrežja ima seveda vpliv usmeritev nacionalne energetske politike. Trenutno se aktivna politika države v smislu spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov odraža v visokem porastu priključenih razpršenih virov (RV) na distribucijskem omrežju ter prevzete energije iz RV. Lahko rečemo, da je država tukaj pozabila ali zanemarila distribucijsko omrežje, ki je z množičnim vključevanjem RV izpostavljeno največjim izzivom in s tem povezanimi stroški.  

Kratkoročno načrtovanje sledi zastavljenim konceptom dolgoročnega razvoja ob upoštevanju zahtev udeležencev na trgu z električno energijo in ostalega okolja, ki se pojavljajo zelo dinamično. Predvsem mislimo tukaj na priključevanje novih uporabnikov, od katerih je v zadnjem obdobju vedno več proizvajalcev, nato na zahteve po povečanju priključne moči, pritožbe v zvezi z kakovostjo oskrbe z električno energijo itd.« 

Kako ocenjujete trenutno stanje med potrebami in dejanskimi možnostmi za nujne investicije? 

»Če pogledamo nekoliko nazaj, ugotavljamo, da je bila realizacija investicijskih vlaganj v obdobju od leta 2003 do 2008 višja od načrtovanih vlaganj, še zlasti v letu 2008, ko smo bili na vrhuncu gospodarske rasti. Po nastopu gospodarske krize so se investicije krepko zmanjšale, in sicer v obdobju od leta 2009 do 2011 za dobro tretjino glede na takrat veljavni Načrt razvoja omrežja (NRO) za obdobje 2009-2018.  

Gospodarska kriza se je v smislu korekcije finančnih sredstev navzdol odrazila v NRO za obdobje 2011-2020 in prav tako v zadnjem NRO 2013-2022, kjer je še dodatno izvedena korekcija ocenjenih sredstev navzdol. Sredstva v naložbenih načrtih za triletno obdobje 2013-2015, kjer je upoštevana tudi finančna sposobnost poslovanja ob predvidenih vlaganjih, so pa še vedno nižja in se razkorak z leti samo še povečuje. Tako so načrtovana vlaganja v letu 2013 le v višini 84 odstotkov potrebnih vlaganj predvidenih v NRO in primanjkljaj znaša 19,4 milijonov evrov. V letu 2015 bo primanjkljaj predvidoma znašal že 46,8 milijonov evrov.«  

Zakaj prihaja do takšnih razlik?  

»V letu 2009 je v vseh podjetjih nastopil kreditni krč. Lastna sredstva niso zadoščala za financiranje vseh potrebnih vlaganj, zaostreni pogoji poslovanja v smislu najemanja dodatnih kreditov pa niso omogočali realizacije NRO. Vzroke za težave pri zagotavljanju potrebnih finančnih virov lahko iščemo tudi v priznavanju upravičenih stroškov za delovanje in vzdrževanje, kot jih določa akt o omrežnini, saj domnevamo, da se del investicijskih sredstev, ki jih prejmejo elektrodistribucijska podjetja, porabi tudi za pokritje stroškov izvajanja storitev v okviru GJS.  

Naša prizadevanja bodo v prihodnje potekala v smeri dokazovanja upravičenosti ustreznih stroškov delovanja in vzdrževanja ter prizadevanju za namensko rabo sredstev za investiranje v elektroenergetsko infrastrukturo (EEI). Pomemben dejavnik vlaganj, s katerim se danes soočamo je funkcionalno in tehnološko staranje EEI. Zato bi bilo smiselno čim več sredstev iz naslova dobička vrniti nazaj v omrežje, torej opredeliti obveznost uporabe dela sredstev iz naslova dobička za investiranje v EEI. Tukaj pričakujemo bolj aktivno vlogo države.«  

Kolikšna je skupna vsota sredstev namenjenih za investicije v letošnjih poslovnih načrtih? Koliko sredstev od tega odpade na novogradnje, koliko na obnove?  

»Za investicije je skupno namenjeno 105,6 milijona evrov, za novogradnje 71,5 milijona evrov (68 odstotkov), za rekonstrukcije pa 34,1 milijona evrov (32 odstotkov).«  

Na kakšen način bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva za investicije?  

»Z lastnimi sredstvi naj bi zagotovili  74,2 milijona evrov (70 odstotkov), z  zadolževanjem pa 31,5 milijona evrov (30 odstotkov). Zmožnost zagotavljanja virov v elektrodistribucijskih podjetjih je zelo različna, in sicer do te mere, da posamezno podjetje sploh ni sposobno najeti kredita za financiranje infrastrukture.«  

Kako je z reševanjem potreb po vključevanju razpršenih virov v omrežje, z nadgradnjo obstoječih distribucijskih omrežij v pametna omrežja, uvajanjem pametnih števcev in drugih  novih tehnoloških funkcij?  

»Vlaganja v določene napredne tehnologije se izvajajo nenehno, saj nas v to sili stanje tehnike in zahteve okolja. To je področje tako imenovane sekundarne opreme, ki zajema vodenje in zaščito, avtomatizacijo omrežja, merilne sisteme in področje IKT, katerih finančni delež dosega približno 13 odstotkov vseh vlaganj v distribucijsko omrežje, to je 13 milijonov evrov letno.  

Koncept pametnih omrežij se v Sloveniji v nekaterih segmentih že izvaja (pilotni AMM/AMI projekti, uvajanje GIS, konkretni industrijski projekti na področju VRTE, uvajanje DSM in uvajanje novih tarif).  

Za zagotovitev optimalno usmerjenega, kvalitetnega in zanesljivega izvajanja aktivnosti na področju pametnih omrežij je predvidena izvedba skupnega nacionalnega demonstracijskega projekta. Namen tega projekta je izgradnja več geografsko porazdeljenih demonstracijskih projektov, ki bodo skupaj, v smislu pametnega omrežja, čim bolj celovito obravnavali sedanjo in prihodnjo problematiko zagotavljanja kakovostne oskrbe električne energije uporabnikom distribucijskega in prenosnega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji, s ciljem določitve smernic novih pristopov pri načrtovanju in obratovanju elektroenergetskega omrežja.  

Projekt bo organizacijsko in tehnično povezoval operaterja distribucijskega omrežja SODO, pet podjetij za distribucijo električne energije in operaterja prenosnega omrežja ELES. V izvedbo projekta bodo aktivno vključeni država, AGEN-RS, slovenski ponudniki rešitev na področju pametnih omrežij ter raziskovalne inštitucije, ki so združeni v Tehnološki platformi za pametna omrežja.  

SODO skupaj s pogodbenimi izvajalci nalog GJS SODO ne more zagotoviti sredstev za nujno potrebne raziskave in demonstracijske projekte ter pozneje množične  implementacije, saj sredstev ni dovolj niti za nujno potrebne naložbe v omrežje. Zato obstaja veliko tveganje, da začetek procesa implementacije pametnih omrežij ostane na mrtvi točki.«

Miro Jakomin