Člani odbora podnebno krizo označujejo kot enega izmed najpomembnejših izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Zaskrbljeni so zaradi ugotovitev poročila UNEP o vrzeli v emisijah za leto 2021, ki pravi, da je svet na poti k dvigu temperature za 2,7 °C tudi, če bodo uresničeni ambicioznejši nacionalni podnebni cilji do leta 2030, zastavljeni na lanski podnebni konferenci. To je daleč nad ciljem pariškega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na precej pod 2 °C in prizadevanju za 1,5 °C.
Prepričani so, da je zaradi vojne v Ukrajini še toliko bolj nujno, da preoblikujemo svetovni energetski sistem. Vendar so zaskrbljeni, da številni nacionalni podnebni načrti odlagajo bistvene spremembe na obdobje po letu 2030. Po njihovem mnenju je nujne ukrepe treba sprejeti v tem desetletju, hkrati pa poudarjajo, da so številne dolgoročne zaveze o ničelnih neto emisijah nejasne in premalo pregledne.
Medtem, ko pričakujejo, da bo paket EU Pripravljeni na 55 dosegel cilj EU do leta 2030, poslanci pozivajo EU in vse države G20, naj se pred začetkom letošnje podnebne konference zavežejo ambicioznejšim ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov. Prav tako morajo ustrezno posodobiti svoje nacionalno določene prispevke, da bi zapolnili vrzel in omejili globalno segrevanje na 1,5 °C.
Resolucija poudarja pomen podnebnega financiranja za uspešne podnebne ukrepe in opozarja, da k temu največ prispeva EU. Evropski poslanci pozivajo vse razvite države, vključno z EU, naj zagotovijo izpolnitev cilja podnebnega financiranja v višini 100 milijard ameriških dolarjev letno, da bo denar izplačan že leta 2022, v povprečju pa v obdobju 2020–2025.
Člani odbora opozarjajo tudi na stališče Evropskega parlamenta o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, da bi zagotovili finančno podporo EU za podporo prizadevanjem najmanj razvitih držav za razogljičenje.
Pozdravili pa so vzpostavitev lanskega dialoga o izgubah in škodi, ki bi se moral osredotočiti na financiranje držav v razvoju in jasno dati prednost nepovratnim sredstvom pred posojili, da bi preprečili, zmanjšali in obravnavali izgube in škodo, povezane s škodljivimi vplivi podnebnih sprememb.
O resoluciji bodo evropski poslanci glasovali na plenarnem zasedanju, ki bo potekalo od 17. do 20. oktobra. Od 13. do 18. novembra pa se bo podnebne konference v Egiptu udeležila tudi delegacija Evropskega parlamenta.
Evropski parlament si sicer vseskozi prizadeva za bolj ambiciozno zakonodajo EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Tako je 28. novembra 2019 razglasil izredne podnebne razmere, junija lani pa sprejel evropski podnebni zakon, ki politično zavezo Evropskega zelenega dogovora o podnebni nevtralnosti EU do leta 2050 spreminja v zavezujočo obveznost za EU in države članice. Prav tako povečuje cilj EU za zmanjšanje emisij do leta 2030 s 40 odstotkov na vsaj 55 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Evropski parlament se trenutno z državami članicami EU pogaja o paketu Pripravljeni na 55 leta, da bi EU omogočil doseganje ambicioznejšega cilja do leta 2030.