Konec letošnjega januarja in v začetku februarja sta v Brežicah potekali druga javna razgrnitev in javna obravnava osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Mokrice. Lanskega oktobra na prvi obravnavi in razgrnitvi, ki je bila precej neuspešna, so občani podpisali peticijo proti umestitvi vzhodne obvoznice Brežic, zato je bilo potrebno v tem delu poiskati nove rešitve in jih še enkrat javno razgrniti. V tej drugi fazi so obravnavali le pereče in sporne zadeve, ki prvič niso bile odobrene. Po drugi obravnavi se je situacija bistveno izboljšala. O razreševanju problemov in o nadaljnjih korakih, ki bodo sledili, smo se pogovarjali z vodjem oddelka za okolje in prostor v HSE Invest, Silvom Smonkarjem.
Oktobra je potekala javna razgrnitev in obravnava osnutka DPN, kjer so krajani izrazili kar precej pripomb. Po tem je delovna skupina, kjer so vključeni predstavniki: pobudnika in koordinatorja priprave DPN – Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MzIP), investitorji in pobudniki drugih ureditev v DPN, izdelovalci DPN ter projektanti ureditev, pripravila stališča do pripomb, ki so javno objavljen dokument. Je bilo kaj pripomb na energetski del?
»Na javni obravnavi je bilo kar precej pripomb. Večina se jih je nanašala na ureditve predlagane vzhodne obvoznice Brežic. Pobudnik zanjo sta občina Brežice in Direkcija RS za ceste (DRSC). Prišlo je tudi do podpisa peticije večjega števila krajanov proti predlagani rešitvi. Razlog za takšno nejevoljo je bila po moje slabo pripravljena dokumentacija za obvoznico, investitor tudi ni bil dovolj pozoren, kaj je bilo uvrščeno v DPN. Zainteresirana javnost je to seveda podrobno pregledala. Na energetski del je bilo relativno malo pripomb, le na določene dele poplavnih površin in na določene objekte, za katere želijo lastniki, da se jih odkupi zaradi utesnjenosti, vendar to ni stvar koncesionarja, pač pa koncedenta-države, ki zagotavlja zemljišča za objekte koncesije. Vse pripombe so bile zbrane v pisni obliki, odgovorov pa je bilo pripravljeno na preko sto straneh, saj je bilo na vsako konkretno pripombo potrebno dati konkreten odgovor.«
Kako so bili krajani na drugi razgrnitvi in javni obravnavi zadovoljni s predlaganimi rešitvami?
»Prva javna razgrnitev je bila predvsem zaradi nedorečenih rešitev vzhodne brežiške obvoznice precej neuspešna. Sedanja obvoznica gre skozi mesto, zato želi občina Brežice zagotoviti prostor za novo traso, obenem pa rešiti še nekaj drugih problemov. Zato je bilo treba narediti boljšo dokumentacijo in jo uskladiti s krajani. To so projektanti skupaj s predstavniki občine izvajali novembra in decembra. V tem času je potekalo tudi usklajevanje med občino s HESS glede sporazuma o financiranju dodatne dokumentacije. Občina, ob koncu leta, žal ni imela več dovolj proračunskega denarja za naročilo ustrezne dokumentacije, zato je na pomoč priskočila družba HESS. Skupaj z občino in DRSC smo izbrali izvajalca dokumentacije, potem pa je projektant, neposredno na terenu, usklajeval variantne projektne rešitve s krajevnimi skupnostmi, občani, občino in vso zainteresirano javnostjo. Po ustaljenem postopku sprejemanja DPN je bilo potrebno nove rešitve še enkrat javno razgrniti in obravnavati na javni obravnavi. To je bilo izvedeno konec januarja in v začetku februarja.
Na ponovni javni obravnavi so bili obravnavani samo pereče sporni objekti in ureditve, ki na prvi javni obravnavi niso bili sprejeti. Situacija se je bistveno izboljšala. Za vzhodno obvoznico so projektanti pripravili boljše rešitve in utemeljitve, ki so bile precej bolje prilagojene stanju v prostoru in željam krajanov. Še vedno pa je bilo na javni obravnavi nekaj nasprotovanja, pa tudi nekaj neprimernih izjav. Obravnava je bila sicer bogato obiskana, kar okrog sto ljudi je prišlo, tudi z univerze v Ljubljani, pa urbanisti, geografi, … Čudi me sicer, da mnogi šolani in razgledani ljudje ne poznajo predpisov in zakonodaje s tega področja, čeprav naj bi bilo to njihovo strokovno področje. Državni prostorski načrt je predvsem namenjen temu, da se v njem dolgoročno in širše uskladi koncept umestitev različnih prostorskih predvidenih ureditev za urbanistično usklajen razvoj obravnavanega območja, naj bodo to ceste, elektrarna, hiše, šole, industrija … da se planira s prostorom racionalno, celostno in da se ne obravnava samo posamezne ureditve. Ali bo vzhodna obvoznica grajena istočasno z HE Mokrice, ne vem. Seveda pa želi občina imeti zadeve dolgoročno rešene in prostorsko 'rezervirane'. Ko bodo sredstva zagotovljena, bodo šli v izvedbo obvoznice. Vse pripombe iz druge obravnave so zbrane, napisani so vsi odgovori. Dokumentacija 'Stališča do pripomb' gre kmalu na MzIP, na Direktorat za prostor (koordinator) in Direktorat za energijo (pobudnik). Marca ali aprila pričakujemo tudi končni predlog DPN, ko naj bi šel v proceduro sprejema na Vladi RS.«
Je bilo na drugi obravnavi tudi kaj govora o energetskem delu ali le o infrastrukturnem?
»Na drugi javni obravnavi sta bili, poleg obvoznice še dve ključni pripombi. Ena je glede odkupov posameznih objektov v zaselku Ribnica, med avtocesto in Savo. Tam je nekaj hiš, domačij, ki so po mnenju lastnikov precej utesnjene. Te ob gradnji avtoceste, po mnenju lastnikov, niso bile primerno protihrupno zaščitene in ljudje so nejevoljni. Zato sedaj želijo, da država te objekte odkupi, da se lahko preselijo na drugo lokacijo. Gre le za nekaj hiš. Reševanje je v domeni Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki kot koncedent zagotavlja zemljišča, ob tem tudi opravi postopke cenitve ali druge ukrepe, torej odkup ali sanacijo. Sam ocenjujem, da bi imeli prebivalci ob izvedbi ureditev, ki so predvidene ob gradnji vodne infrastrukture akumulacijskega bazena za elektrarno, kjer bo voda, privezi, čolni …, dokaj ugodne možnosti za večnamensko rabo te infrastrukture in da stanje le ni tako slabo, kot si predstavljajo krajani. Verjamem pa jim, da so ob umeščanju avtoceste v prostor dobili obljube, ki niso bile izpolnjene. Druge ključne pripombe so se nanašale na urejanje poplavnih površin, na energetski del pa ni bilo bistvenih pripomb«
Ali pri reševanju teh pripomb HESS kakorkoli sodeluje?
»Seveda. Predvsem v delu za tiste infrastrukturne ureditve, kjer je HESS investitor in koncesionar: to je hidroelektrarna. V tej fazi zagovarja HESS tudi ostale vodne infrastrukturne ureditve, to so bazen, poplavna območja, visokovodne zaščite … Za ta del po koncesijski pogodbi moramo zagotavljati tudi vso dokumentacijo. Tako moramo skupaj s projektantom in HESS, kot naročnikom, zagotoviti tudi ustrezne utemeljitve. Končne rešitve mora dati investitor skupaj s projektantom. Preučiti je treba, kaj se da narediti, koliko to stane, ali je utemeljeno …HESS je torej v tej fazi kar aktiven.«
Vladimir Habjan