Nov sistem obračunavanja omrežnine namreč po mnenju reprezentativnih delodajalskih organizacij odpira več vprašanj o skladnosti z Ustavo, Zakonom o oskrbi z električno energijo in pravnim redom Evropske unije. Tako po njihovem mnenju ta med drugim ne odraža dejanskih stroškov elektrooperaterjev, iz omrežnine pa naj bi se financirali tudi drugi cilji, kot je na primer zeleni prehod, kar naj bi bilo v nasprotju z evropskim pravnim redom. Poleg tega svetniki menijo, da je kršeno načelo enakosti pred zakonom, saj nov model obračunavanja omrežnine brez utemeljenega razloga favorizira določene skupine uporabnikov in neupravičeno obremenjuje industrijo. ter ne sledi načelu stroškovne ustreznosti in ne upošteva dejstva, da uporaba srednje in visokonapetostnega omrežja z vidika preobremenjenosti elektroenergetskega sistema ni problematična. Po mnenju državnega sveta je nov model obračunavanja omrežnine tudi nepregleden in vsebuje arbitrarne kaznovalne elemente, ki nimajo jasne povezave s stroški elektrooperaterjev.
Predsednik Državnega sveta in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič je ob podpori zahteve za ustavno presojo dejal, da pri tem ne gre za načelno nasprotovanje omrežninski reformi, ampak za prizadevanja, da bo reforma izvedena na transparenten in z ustavo usklajen način, ki ne bo imel negativnega vpliva na slovensko gospodarstvo.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal pa je ob tej priložnosti spomnila, da GZS že leto dni opozarja, da je nova metodologija obračunavanja omrežnin v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo. Ob tem je še dodala, da je po njihovih analizah nova metodologija obračunavanja omrežnin še posebej prizadela podjetja, ki delujejo 24 ur na dan, 7 dni v tednu, in so priključena na visoko in srednje napetostno omrežje, pri čemer so nekatera podjetja zabeležila drastična zvišanja stroškov za omrežnino, vse od 250 do tudi več kot 980 odstotkov. Prav zaradi škode, ki neupravičeno nastaja podjetjem, je GZS že pred časom pozvala regulatorja, da odpravi anomalije nove metodologije, začasno vzpostavi star sistem obračunavanja omrežnin in v vmesnem času celovito analizira učinke Elesovih predlogov, ki so podobni zaključkom in predlogom, ki jih je podala GZS že v začetku lanskega leta. Ker se nič od tega ni zgodilo, je tako ostala le še možnost, da skušajo spremembo metodologije doseči preko Ustavnega sodišča.
Omenjeno pobudo so sicer podprle tudi druge delodajalske organizacije, je pa Agencija za energijo ob podobnih argumentih v preteklosti že večkrat izpostavila, da je nov način obračunavanja omrežnine povsem v skladu z evropsko zakonodajo in evropskimi direktivami ter, da ugotovljene anomalije pri novem načinu obračunavanja omrežnine skušajo sproti odpravljati oziroma bo mogoče temeljitejše spremembe izpeljati šele, ko bodo znane izkušnje iz daljšega časovnega obdobja. (bj)