Zeleni prehod je eden od temeljnih izzivov prometnega sektorja, zato Slovenija potrebuje celovito zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva v prometu. Kot je poslancem pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tina Sršen, sedaj veljavna uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu ne daje zadostnega pravnega okvira za doseganje okrepljenih ciljev, ki jih bo prinesla nova evropska uredba AFI. Vlada zato predlaga vzpostavitev robustnega zakonodajnega okvira, ki bo zagotovil pogoje za dolgoročni razvoj infrastrukture v prometu.
Ključni cilji zakona so vzpostavitev goste in kakovostne javno dostopne mreže polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu, zagotoviti skladen državni, regionalni in lokalni razvoj mreže polnilnih in oskrbovalnih mest ter povečati delež vozil na alternativna goriva. Ena od ključnih rešitev zakona je, da bo strateško načrtovanje mreže električne polnilne infrastrukture zagotovljeno skozi gospodarsko javno službo. Ta bo zagotavljala priključne zmogljivosti in podporno infrastrukturo na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjenje ob glavnih prometnih koridorjih v Sloveniji. Uvaja se namenski vir za sofinanciranje ukrepov prehoda na alternativna goriva in vzpostavlja center za spodbude, ki bo skrbel za dodeljevanje spodbud. Zakon ureja tudi druga vprašanja kot so, na primer tehnični predpisi za polnilno in oskrbovalno infrastrukturo, obveze upravljavcev polnilne in oskrbovalne infrastrukture, registracijo in zbiranje podatkov o polnilnicah, digitalno platformo za spodbujanje investicij in ureja tudi medsektorsko sodelovanje prometa in energije. S pomočjo zakona bomo že v prihodnjih dveh letih bistveno pripomogli k pospešitvi uporabe alternativnih goriv v prometu in primerljivost Slovenije z drugimi državami članicami EU.
Z viri, ki so, ki jih imamo na voljo, bo država okrepila spodbude in s tem dostopnost e-vozil za povprečnega državljana. Spodbudili bomo tudi prehod javnega potniškega prometa na brezemisijska vozila (novi vlaki, čisti avtobusi). Spodbudili bomo postavljanje javnih in zasebnih polnilnic, ki bo omogočala široko uporabo e-vozil, na primer ob večstanovanjskih stavbah, pri delodajalcih in na polnilnih parkih, ob avtocestah. Izboljšali bomo tudi uporabniško izkušnjo na polnilni infrastrukturi, saj bo treba zagotoviti tudi možnost plačevanja z bančno kartico. Preko nacionalne točke dostopa bomo zagotovili preglednost informacij o javno dostopnih polnilnih mestih. Z zagotavljanjem polnilnih parkov visokih moči bomo omogočili tudi postopen prehod težkega tovornega prometa na brezemisijsko mobilnost. S pospeševanjem e-mobilnosti pa bomo posredno prispevali tudi k večji konkurenčnosti in nižjim cenam polnjenja. Ob tem je mag. Tina Sršen izpostavila, da zakon ne prinaša novih dajatev za ljudi. Letna dajatev, ki se zbira ob registraciji vozil, bo deloma in po potrebi prerazporejena tudi za namen spodbujanja ukrepov po tem zakonu, pričakujejo pa se še zbrana dodatna sredstva, saj bo po novem k plačilu letne dajatve zavezana tudi e-vozila.