Energetika

E-mobilnost ključna za dekarbonizacijo prometa

Dogajanje na področju uvajanja električne mobilnosti potrjuje, da je le-ta še kako pomembna na poti Slovenije v nizko in brezogljično družbo.
E-mobilnost ključna za dekarbonizacijo prometa

Na keltiki, regionalni cesti med Bovcem in Idrijo, so pred dnevi odprli pet polnilnih postaj, ostale pa bodo, kot so napovedali, odprli v začetku junija. Skupaj bo kar osem električnih polnilnic, s po dvema priključkoma. Po besedah Iztoka Seljaka iz Hidrie lahko tam v enem dnevu polnijo do 400 vozil, kar trenutno ustreza vsem registriranim vozilom v Sloveniji.

Ob tej priložnosti je evropska komisarka za transport mag. Violeta Bulc poudarila, da ima EU jasno strategijo o večji neodvisnosti od vseh virov energije. Po njenih besedah elektrifikacija ponuja to možnost. Stvar se ne bo zgodila čez noč, saj še vedno preko 95 odstotkov prometa temelji na nafti. Odločili so se za postopno, trajnostno naravnano evolucijsko strategijo, ki v prvi vrsti poudarja elektrifikacijo uporabnikov. Poleg tega je še dejala, da tovrstne aktivnosti podpirajo tudi finančno.

Ministrstvo za infrastrukturo spodbuja električno mobilnost  

Kot pojasnjuje Ministrstvo za infrastrukturo (MzI), odločno podpirajo uporabo električnih vozil v Sloveniji, saj je za dekarbonizacijo prometa električna mobilnost ključnega pomena. Mreža 26-ih pri nas že postavljenih hitrih električnih polnilnic (na evropskih koridorjih) omogoča, da lahko uporabnik električnega vozila potuje po Sloveniji.  

»Skupaj z ostalimi evropskimi državami sodelujemo pri elektrifikaciji prometa od izgradnje in postavitve električnih polnilnic, do razvoja električnih pogonov in uvajanja naprednih rešitev v prometni regulativi. Zavezo za spodbujanje električne mobilnosti uresničuje ministrstvo tudi z električno polnilnico za lastne potrebe, ki je postavljena ob glavnem vhodu na Langusovi 4,« so povedali na omenjenem ministrstvu.  

Pojasnili so tudi, da strategija razvoja prometa do leta 2030 in s pogledom do 2050, poleg razvojnih ciljev na prometni infrastrukturi, vključuje tudi uresničevanje vizije trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Predvideva elektrifikacijo prometa, namen katere je okolju prijaznejši promet in prehod v brezogljično družbo ter zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.  

E-mobilnost tudi v funkciji povečanja energetske samooskrbe  

Kot je že lani na strokovni razpravi Sekcije za trajnostno mobilnost v CER-u poudaril državni sekretar na MzI mag. Klemen Potisek, je elektromobilnost skladna tudi s cilji države na področju zmanjšanja negativnih vplivov prometa ter osebnega motornega prometa, hkrati je tudi v funkciji povečanja energetske samooskrbe. Elektrika je namreč energent, ki ga pridobivamo sami, energente za vožnjo v cestnem prometu pa skorajda v celoti uvažamo.