Po ocenah družbe SODO trenutno število električnih vozil oz. polnilnic za električna vozila še ne predstavlja pomembnega vpliva na omrežje. Kaj pa v prihodnje?
Čeprav se prodaja električnih avtomobilov v Sloveniji povečuje iz leta v leto, je tovrstni delež v celotni prodaji vozil še vedno zelo nizek. Če Slovenija želi slediti direktivi EU glede zniževanja toplogrednih plinov, bi morala delež električnih vozil do leta 2030 dvigniti na 33 odstotkov. Kako na trenutne zmogljivosti v omrežju, z vidika izzivov električne mobilnosti, gledajo v družbi SODO?
Kot so povedali, bodo zmogljivosti posameznih delov omrežja presežene, ko bo delež električnih vozil glede na skupno število vozil dosegel petino. Pri še večjem številu električnih vozil pa bi lahko nastale resne motnje v omrežju, sploh če ne bomo izvajali aktivnega upravljanja omrežja. Ugotovitve na primerih polnjenja električnih vozil brez in z uporabo nadzornega sistema polnjenja nazorno kažejo, da se z nadzorovanim polnjenjem lahko izognemo preobremenitvam v omrežju in zagotovimo optimalno izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.
Prej ali slej bo potreben drugačen način regulacije dejavnosti
»Ob zavedanju, da se bo v prihodnje povečala tako uporaba električnih vozil kot tudi uporaba razpršenih virov, bo distribucijski operater moral obvladovati merjenje električne energije in pametne vmesnike ter nadzorovati polnjenja, proizvodnjo iz razpršenih virov ter zaščitne naprave v omrežju,« pojasnjujejo v družbi SODO. Z drugimi besedami, gre za aktivno upravljanje sistema, ki ima za posledico povečanje operativnih stroškov, hkrati pa omogoča, da se distribucijski operater izogne nekaterim investicijam ali pa jih vsaj časovno zamakne. To pa že kaže tudi na potrebo po spremembi dosedanjega načina regulacije dejavnosti distribucije električne energije,« so dejali v družbi SODO.
Menijo torej, da je obstoječe distribucijsko omrežje dovolj dobro pripravljeno na priključevanje polnilnic za električna vozila. Bo pa z večanjem števila električnih vozil treba vzpostaviti več mehanizmov za optimalno izkoriščenost omrežja in tudi spremeniti nekatere kriterije za načrtovanje omrežja (študija je v izdelavi), kar bo upoštevano v novih razvojnih načrtih distribucijskega omrežja. Poleg vpliva polnilnic za električna vozila ne smemo pozabiti tudi na vse večji vpliv toplotnih črpalk, ki ponekod tudi že povzročajo določene težave v omrežju.
Ob tem so v omenjeni družbi še poudarili, da ima Slovenija vse možnosti, da s svojo konfiguracijo in pokritostjo s hitrimi polnilnicami postane vrhunski poligon za spodbujanje in vpeljavo elektromobilnosti v vsakdanje življenje. Da bi spodbudili hitrejši prehod, bo treba uvesti še spodbude preko finančnih instrumentov, kot so denimo oprostitev davkov in dajatev za nakup električnih vozil ter sofinanciranje vzpostavitve infrastrukture za polnjenje električnih vozil v podjetjih in soseskah.