EES na območju Evropske unije v letu 2015

Od leta 2008 do leta 2014 so se stroški za električno energijo končnih odjemalcev povečali v poprečju za 47 %. Glavni razlog povečanja cen elektrike je energetska politika in strategija intenzivnega energetskega prestrukturiranja v obnovljive vire energije. V priloženi tabeli se vidijo strukture cen v zadnjih letih za EU-28:

(Vir: ACER)

Razvidno je, da cene za električno energijo na veleprodajnem nivoju padajo, stroški za omrežja so konstantni in stroški za energetsko politiko in takse naraščajo. V nekaterih državah, kjer so hitreje generirali sončne in vetrne elektrarne (npr. Nemčija, Danska), so stroški za elektriko končnih odjemalcev zrasli za več kot 100 %, npr. v Nemčiji za 200% s tendenco povečanja cen elektrike za 3,5 krat.

Delež električne energije v skupni porabi energije v EU narašča iz 2005 (20,1 %) na 2014 (21,9 %). V Sloveniji je delež elektrike v končni rabi energije 22 %, kar je evropsko poprečje.

Kako je z regulacijo cen električne energije v EU-28?

V 16 državah so cene sproščene na trgu, medtem ko v ostalih državah še vedno vlade regulirajo ceno elektrike.

Deleži proizvodnje električne energije v EU-28 po virih goriv v letu 2015

Iz tabele je razvidno, da pridobivanje elektrike iz fosilnih goril v EU predstavlja 44 % delež in iz nizko ogljičnih elektrarn 56 %. To pomeni, da Evropska unija proizvaja elektriko iz večinoma nefosilnih goriv in je krepko nad svetovnim poprečjem proizvodnje elektrike iz nefosilnih goriv. Svetovno poprečje je 66 % iz fosilnih in 34 % iz nefosilnih goriv.

Koliko novih elektrarn je bilo zgrajenih v letu 2015 (EU-28)?

(v MW po Eurelectric)

Če bi primerjali deleže po energiji bi morali instalirano moč vetrnih elektrarn deliti s 3,5 in solarnih elektrarn z 8. Tako bi dobili za nove elektrarne ekvivalenco termoelektrarnam v višini obnovljivih virov: 2400 MW novih VE in le okrog 740 MW v SE. Po energiji, ki jo moramo letno proizvesti v EU za pokritje potreb E-28, je tako še vedno večji prirastek elektrarn na premog, pojasnjuje Bakič.

In če bi želeli ekvivalentno primerjavo novih elektrarn z ekvivalentnim prispevkom potrebni letni energiji 3500 TWh za EU-28, kot nadalje omenja, bi izračunali, da smo v letu 2015 zgradili 8.072 MW ekvivalentne instalirane moči in opustili 10.180 MW ekvivalentne instalirane moči, kar pomeni zmanjševanje deleža instaliranih moči virov za 2.000 MW oz. na nivoju Evrope za 13 TWh ali za eno Slovenijo. Če se bo tak trend nadaljeval bo oblikovanje prostega trga z električno energijo v EU zelo negotovo in bo prišlo do občasnih velikih skokov cen električne energije, poudarja Bakič.

Rekordi v nekaterih EU državah po proizvodnji obnovljivih virov električne energije glede na obremenitev sistema  (Vir: Eurelectric za leto 2015):

-Danska, 5. 12. 2015 – 365 % konice v vetrni energiji

-Grčija, 6. 7. 2015 – 32 % konice v solarni energiji

-Portugalska, 28. 12. 2015 – 102 % konice sistema v vetrni energiji

-Bolgarija, 4. 3. 2015 – 19 % konice sistema v solarni energiji

Razvoj emisij iz elektroenergetskega sektorja EU 1990–2014:

Iz tabele je razvidno, da so se izpusti CO₂ znižali za okoli 18 % od leta 1990 Kakšen je delež tega zmanjšanja na račun selitve določenih industrij na Kitajsko, je treba po Bakičevih besedah še raziskati. Nekateri raziskovalci trdijo, da je delež zmanjšanja izpustov CO₂ tudi na račun recesije v EU v letih 2008-2012 oz. znižanja proizvodnje električne energije.

Bistveno znižanje izpustov je razvidno za SO₂, ki so zmanjšani za 10-krat. Glavni razlog je sistematična vgradnja čistilnih naprav. Enako dobri so rezultati znižanja izpustov NO_x, ki so se znižali za 2,6-krat. Prav tako pa je bistveno boljša tudi učinkovitost izpustov na proizvedeno kWh v EU v zadnjih 25 letih (okoli 50-odstotno izboljšanje), je glede doseženih učinkov še pojasnil Bakič.