EIB na novo proučuje energetsko politiko

Evropska investicijska banka naj bi po zaslugi povečanja kapitala za deset milijard evrov v naslednjih treh letih za pomoč evropskemu gospodarstvu namenila dodatnih 60 milijard evrov, približno tolikšna pa naj bi bila tudi vlaganja na letni ravni. Dodatna sredstva naj bi namenili za ukrepe za spodbuditev gospodarske rasti, odpiranje novih delovnih mest ter projekte namenjene ohranitvi okolja in trajnostnemu razvoju. Večino razpoložljivih sredstev naj bi ostalo znotraj meja EU, desetino sredstev pa bo namenjenih za razvojne projekte v sosednjih in tretjih državah. Po grobih ocenah naj bi za infrastrukturne projekte do leta 2015 bilo na voljo med deset do petnajst milijard evrov ugodnih posojil, pri čemer bodo v prvi vrsti namenjena širokopasovnemu telekomunikacijskemu omrežju, odpravi zamašitev v prenosnem elektroenergetskem omrežju in meddržavnim transportnim potem. Po besedah predsednika Evropske investicijske banke Wernerja Hoyerja naj bi EIB z vlaganji v višini do 70 milijard evrov na leto v sodelovanju z zasebnimi in javnimi vlagatelji posredno zagotovila za 180 milijard evrov različnih projektov. Sicer pa je EIB lani za podporo različnim projektom v 60 državah skupno namenila 52,2 milijarde evrov, od tega je bilo 44,8 milijarde evrov namenjenih za projekte znotraj meja EU.

Ponovna proučitev energetske politike

Werner Hoyer je v zvezi z vprašanji o podpiranju nekaterih »okoljsko«spornih projektov poudaril, da gre za neupravičene očitke ter da Evropska investicijska banka svojo naložbeno politiko redno usklajuje tako s svojimi članicami kot evropsko politiko in tudi civilno družbo. Ob tem je dodal, da so ravno v procesu ponovne proučitve izvajanja energetske politike, ki pa je že doslej dosledno zasledovala evropske cilje. Tako naj bi EIB samo v letu 2011 za projekte povezane s podnebnimi spremembami namenila 13 milijard evrov, od tega 11 milijard znotraj meja EU. Z leti naj bi se povečeval tudi delež sredstev za energetske projekte in znotraj teh tudi delež za obnovljive vire in povečanje energetske učinkovitosti, saj se po besedah Wernerja Hoyerja v banki zavedajo, da si je Evropska unija v zvezi s tem postavila zahtevne cilje, ki terjajo tudi velikanske naložbe.
Na vprašanja, kako je s posojilom 440 milijonov evrov za projekt TEŠ 6, kdaj lahko pričakujemo končno odločitev ter ali se je banka morebiti že odpovedala temu projektu, pa je odgovoril, da gre v zvezi s tem projektom za precej zapletene razmere, ki jih tudi sami težko razumejo, zato so terjali dodatna pojasnila. Ta naj bi odgovorila na tri ključna vprašanja, in sicer, ali je projekt upravičen, ali ima banka zadostna zagotovila za zaščito svojih interesov ter ali, je povezan s koruptivnimi dejanji.  Kot je poudaril, v banki še vedno ocenjujejo, da gre za dober projekt in da sledi tudi opredeljenim okoljskim ciljem ter da je mogoče končno odločitev o odobritvi posojila pričakovati v kratkem.
V nadaljnji razpravi o energetski politiki banke oziroma podpori ustreznim projektom, pa je bilo znova rečeno, da v banki znova proučujejo svoja izhodišča, da pa bo tudi v času prehoda v nizkoogljično družbo Evropi treba zagotoviti zanesljivo in kakovostno oskrbo z energijo, kar pa brez fosilnih goriv ne bo izvedljivo. Res pa je, da se na tej poti kot tranziten energent vse bolj kaže zemeljski plin, tako da bodo tudi naložbe EIB v prihodnje prednostno namenjene gradnji plinovodov.

Brane Janjić