Evropska investicijska banka se je že konec minulega leta lotila prenove svoje posojilne politike na energetskem področju, v okviru katere se je oktobra lani začel tudi obširen javni posvet. Po uskladitvi vseh mnenj in temeljiti proučitvi evropskih smernic za področje energetike, je upravni odbor banke prejšnji teden sprejel nove kriterije EIB pri dodeljevanju posojil za energetske projekte, pri čemer je osrednja podpora namenjena predvsem naložbam v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in energetska omrežja ter raziskave na teh področjih. Poleg tega naj bi več priložnosti ponudili tudi manjšim projektom v okviru izvajanja nacionalnih shem energetske učinkovitosti, financiranju energetski prenovi stavb in energetsko učinkovitih tehnologij, denimo led razsvetljavi ter posodobitvi obstoječih zmogljivosti na obnovljive vire.
Podpredsednik EIB za področje posojil energetskemu sektorju Mihai Tanasescu je ob tej priložnosti poudaril, da sprejem prenovljenih smernic banke pri odobritvi posojil za energetske projekte pomeni pomemben korak v smeri večje podpore evropski energetski politiki, pri čemer naj bi z večjo finančno podporo energetski učinkovitosti, obnovljivim virom in posodabljanju energetskega omrežja, evropski uniji pomagali pri doseganju zastavljenih energetskih in okoljskih ciljev ter ustvarjanju novih delovnih mest. Z postavitvijo novih emisijskih standardov pa naj bi posojila banke za energetske projekte v prihodnje več prispevala tudi k splošni trajnostni gospodarski rasti. Evropski komisar za energijo Gϋnther Oettinger pa je poudaril, da nove posojilne smernice, ki jih je postavila Evropska investicijska banka, pomenijo bistven prispevek k izpolnitvi ključnih evropskih ciljev in ohranitvi vloge Evrope kot nosilke tehnološkega razvoja.
V okviru novih smernic naj bi EIB oblikovala tudi nove emisijske standarde, ki bodo uporabljeni pri presoji vseh prihodnjih projektov na fosilna goriva, pri čemer naj bi v prihodnje te kriterije še zaostrili. Tako je meja za nove termoenergetske projekte postavljena pri 550 g CO2/ kWh, kar naj bi bilo tudi v skladu z evropsko politiko glede omejevanja onesnaževanja v prihodnje.
Kot so še navedli v EIB, so sicer omejitveno posojilno politiko za projekte povezane z uporabo fosilnih goriv izvajali že v zadnjih petih letih, pri čemer so za projekte termoelektrarn na premog namenili manj kot 1,5 odstotka od v tem obdobju skupno danih 70 milijard evrov dolgoročnih energetskih posojil. (bj)