Po zatišju na področju jedrskih novogradenj v zadnjih desetletjih Evropa ponovno v večjem obsegu išče rešitve za ustvarjanje nizkoogljične električne energije tudi na področju jedrske energije. Preporod ima tudi svojo ceno: pilotni projekti se soočajo z izzivi na področju dobavnih verig, ki se ponovno vzpostavljajo v večjem obsegu, posledično so ti projekti dolgotrajnejši in stroški zrastejo. Vendar, kot so ob tem povedali pri francoski družbi EDF, kjer zaključujejo dolgotrajno gradnjo največjega evropskega reaktorja v elektrarni Flamanville, je treba upoštevati, da so se ob teh izzivih naučili marsičesa in ponovili mnogo korakov, da bodo naslednje gradnje hitrejše, učinkovitejše in cenejše. Z večanjem števila novogradenj tako pričakujejo krajši časi izvedbe, povečanje učinkovitosti in nižje stroške.
Pri financiranju jedrskih projektov v svetu uporabljajo različne modele, ki se razlikujejo ne le glede na države, ampak tudi glede na projekte. Med njimi so se nekateri izkazali za učinkovite, kot je denimo finski model mankala, drugi pa za neprimerne, kot je bil denimo primer jamstev za posojila, ki so ga ubrali Britanci, ki zato za nadaljnje projekte iščejo drugačne modele financiranja. Vprašanje financiranja in ekonomike projekta JEK2 se pojavlja tudi v Sloveniji, odgovori na dileme financiranja bodo znani v času pred končno investicijsko odločitvijo.
Na izzive na tem področju opozarjajo tudi pri organizaciji Greenpeace, kjer v poročilu o financiranju jedrskih reaktorjev (Fission for Funds: Financiranje jedrskih reaktorjev) obravnavajo dejavnike tveganja z vidika ekonomike jedrskih novogradenj. Tveganja, ki jih prepoznavajo v poročilu, zajemajo področje regulacije, javnega mnenja, izgube znanja in geopolitična tveganja, na področju vodenja projektov izpostavljajo tveganja visokih vstopnih stroškov, visokih stroškov gradnje, pa tudi dolgega trajanja gradenj in zamud, izpostavljajo pa tudi tveganja na področju prihodkov, še posebej z vidika cene elektrike in dobave goriva.
Gradnja jedrskih elektrarn v svetu
Kljub dilemam, ki usmerjajo odločanje o tovrstnih projektih, jedrska energija v svetu ponovno pridobiva zagon – tako na področju gradnje velikih reaktorjev kot tudi malih modularnih reaktorjev. Kitajska gradi 25 novih reaktorjev in že načrtuje gradnjo še 35 novih, Egipt gradi štiri, Indija gradi devet in načrtuje dvanajst novih reaktorjev, dva nova reaktorja gradi Japonska, šest reaktorjev gradijo v Rusiji, kjer jih načrtujejo še več kot 20, nove reaktorje (velike in male modularne reaktorje) gradijo in načrtujejo tudi v Južni Koreji, Turčiji, Ukrajini, v Združenem kraljestvu, pa tudi v Kanadi in ZDA, kjer so v načrtih predvsem mali modularni reaktorji. Finska je svoj najnovejši in največji reaktor zagnala minulo leto, najmočnejši reaktor na svetu bo v kratkem zagnala Francija, Madžarska načrtuje dva nova reaktorja, Poljska pa načrtuje gradnjo dvanajstih reaktorjev (od tega pet velikih in sedem malih).