EKS - zasnova energetike za prihodnja desetletja!

Prve javne predstavitve mnenj o energetskem konceptu se je udeležilo prek 100 udeležencev, ključnih akterjev in odločevalcev na področjih slovenske energetike, v živahni razpravi pa so sodelovali tudi mnogi predstavniki civilne družbe. 

Kot je povedal minister za infrastrukturo in prostor Peter Gašperšič, bo v središču Energetskega koncepta Slovenije trajnostna raba energije. Osnovni pogoj, ki ga mora EKS spolnjevati, je po njegovih besedah vzdržnost oz. trajnost. Osnutek strateškega dokumenta bo pripravljen do konca leta, v Državni zbor pa ga bodo predložili v letu 2016.  

Direktor Elesa Aleksander Mervar je med drugim opozoril, da od leta 1991 dalje nimamo konsistentne državne energetske strategije. Imamo lokalne pobude, interese, kar vodi slovensko elektroenergetiko v povsem napačno smer. NEP iz leta 2004 je bil bolj plan želja kot pa realnost, v elektroenergetskem delu prežet z interesi plinskega lobija in nerealnimi cilji s področja obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije.  

Nadalje je Mervar dejal, da sta Energetski koncept Slovenije in iz njega izhajajoč Državni razvojni energetski načrt dokumenta, katera moramo pripraviti do konca tretje četrtine v tem letu. Pri izdelavi EKS moramo odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšno ceno električne energije želimo imeti v Sloveniji in kako jo doseči? Kolikšen delež končne cene lahko predstavljajo druge dajatve (omrežnina, OVE, prispevki, CRM …)? Kdo in kdaj bo določil stopnjo (še) dopustne uvozne odvisnosti (eden od ključnih dejavnikov, ki vpliva na ceno električne energije)? Lahko ciljno ceno dosežemo z obstoječimi proizvodnimi viri, novimi viri, uvozom? Bomo nove investicije zagnali tudi s pomočjo zasebnega, domačega in tujega kapitala? Bomo z zastavljeno strategijo izpolnili cilje nizko ogljične družbe? Ob tem je glede priprave energetskega koncepta izpostavil še nekaj aktualnih vprašanj. 

Sicer pa je Mervar poudaril, da je treba odgovore poiskati tudi na dileme glede organizacijskega, tehnično-tehnološkega in finančnega prestrukturiranja slovenske elektroenergetike. Med drugim je opozoril še na potrebo po opredelitvi uvozne odvisnosti, izpostavil problematiko proizvodnih enot, potrebnih za pokrivanje porabe električne energije, omenil problematiko cen električne energije ter potrebo po opredelitvi politike Slovenije do obnovljivih virov energije.   

Direktor Gen energije Martin Novšak je predstavil usmeritve za razvoj energetskega sistema. Prihodnji razvoj naj bi temeljil na konceptu okoljske vzdržnosti, kjer gre za čim manjšo degradacijo okolja in čim manjše okoljske vplive (odgovornost do prihodnjih rodov). Nadalje je omenil pomen razvoja družbe, pri čemer mora električna energija omogočati razvoj gospodarstva in mora biti dostopna vsem socialnim kategorijam. Pomembna je tudi zanesljiva in varna oskrba ob zmanjšanju uvozne odvisnosti. Razvoj energetskega sistema pa naj temelji tudi na enakovredni in celoviti obravnavi vseh tehnologij za proizvodnjo električne energije, da bi tako dosegli optimalno mešanico glede na naravne danosti, pri čemer so potrebne odločitve na podlagi dejstev.  

Strateška/politična odločitev o EKS naj bi po mnenju Novšaka temeljila na oceni potrebnih dodatnih proizvodnih zmogljivosti, tehnološko nevtralni oceni vseh tehnologij in na preverjanju vzdržnosti. EKS mora ponuditi optimalno rešitev za energetsko trilemo. Med ključne usmeritve za razvoj vzdržne energetske prihodnosti Slovenije, ki jih predlaga Gen energija, sodijo elektrifikacija prometa in ogrevanja, proizvodnja električne energije iz trajnostnih in obnovljivih virov (jedrska, vodna energija), zmanjšanje rabe fosilnih goriv (poudarek na zemeljskem plinu), boljša izraba virov energije (biomasa za ogrevanje), ukrepi za učinkovito rabo energije (do -30 odstotkov). Pričakovani rezultati pa so manjša uvozna energetska odvisnost (večja varnost energetske oskrbe), manj emisij CO2 ter zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah.  

Izvršni direktor razvoja in raziskav v HSE Djordje Žebeljan je poudaril, da mora dolgoročne strateške usmeritve na področju energetike določiti država. V nasprotnem primeru podjetja pri načrtovanju svojega delovanja ne poznajo ključnih predpostavk, kar otežuje optimalno odločanje. Zato bi si v skupini HSE, ki se nahaja v pomembnem obdobju prestrukturiranja zaradi zahtevnih razmer na energetskem trgu, želeli, da bi priprava nove nacionalne energetske strategije potekala hitreje, saj trenutno veljavna strategija oziroma NEP sega v leto 2004 in je zato v vseh vidikih zastarela.  

Po besedah mag. Žebeljana bo EKS moral ponuditi ustrezne ukrepe in instrumente kot odgovor na energetske izzive prihodnjih 20-40 let. Z jasno zastavljeno strategijo bo moral ponuditi predvidljiv, realen in zanesljiv okvir za delovanje energetskih podjetij. Pri tem je ključnega pomena, da EKS zagotovi ustrezno podporno okolje, saj bo doseganje zastavljenih ciljev zahtevalo precejšen investicijski izziv za akterje na energetskem trgu.

Prof. dr. Peter Novak s Fakultete za tehnologije in sisteme Novo mesto je poudaril, da mora EKS zadostiti naslednjim šestim pogojem: vir energije mora biti neomejen in razpoložljiv povsod na planetu Zemlja; nosilci energije pri pretvarjanju ne smejo povzročati emisij TGP; energija mora biti na razpolago v vsakem času in v vseh potrebnih oblikah nosilcev (trdi, tekoči, plinasti ter kot elektrika); nov energetski sistem mora uporabljati obstoječo infrastrukturo z majhnimi dopolnitvami; v prehodnem obdobju morata brez motenj paralelno delovati oba sistema; sonaravni sistem mora biti konkurenčen ob vključevanju vseh »eksternih« (nepriznanih) stroškov, ki jih povzročajo fosilna goriva v okolju, v njihovo ceno.

Predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič je glede razvoja elektrodistribucijskega sistema poudaril, da bi EKS moral upoštevati način izvajanja državne gospodarske javne službe distribucijskega operaterja, katere nosilec je lastnik distribucijske infrastrukture. Stroške sedanjega posrednega vodenja in izvajanja distribucijske dejavnosti je potrebno usmeriti v razvojne in strateške cilje distribucijske dejavnosti.   

Po Sovičevih besedah temeljni element energetskega sistema postaja odnos do odjemalca ter spremljanje odjema ob zahtevani kvaliteti storitev in uvajanju pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Energetika prihodnosti je energetika aktivnega odjemalca. Ta odnos lahko zagotavlja elektrodistribucija z direktnim stikom z odjemalci. Pričakujemo, da nacionalni energetski koncept opredeli mehanizme za motivacijo odjemalcev, ki obravnavajo in oblikujejo lastno porabo električne energije, uporabo vseh energentov in izkazujejo skrb za okolje.  

Nadalje je Sovič menil, da je za učinkovit prehod v nizkoogljično družbo na segmentu omrežij je pomembna vodilna vloga elektrodistribucijskih podjetij pri uvajanju pametnih merilnih in obračunskih naprav in sistemov. Za uspešnost je potrebno, da so elektrodistribucijska podjetja, lastniki distribucijske infrastrukture, nosilci izgradnje sistema pametnih omrežij.  

Poleg tega je Sovič še poudaril, da je uporabnikom potrebno zagotoviti, da bo do leta 2020 več kot 80 odstotkov odjemnih mest vključeno v sistem naprednega merjenja. Pri tem je potrebno upoštevati tudi stanje omrežja, investicijska vlaganja ter visoke standarde varovanja podatkov v odnosih z odjemalci.

V razpravi o EKS so sodelovali tudi dr. Robert Golob iz GEN-I (osnovni cilj je brezogljičnost celotne energetike do leta 2050), Alenka Bratušek iz ZaAB (država mora spodbujati OVE, potrebno je poiskati bolj prijazen model do uporabnikov energije), Andrej Vizjak iz družbe HESS (oskrba z energijo mora biti trajnostno naravnana in konkurenčna), Vlado Odar iz Slovenskega E-foruma ter Tomislav Tkalec iz društva Fokus (izrekla sta se proti JEK 2), Bojan Kuzmič iz Agencije za energijo (cilji EU pomenijo tako omejitve kot priložnosti).  

Za govornico so se zvrstili tudi prof. dr. Ferdinand Gubina (EES ustrezno pripraviti na priključitev OVE), Bojan Tomc, Božo Dukić in Darko Fius iz Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije (predstavitev aktivnosti ZENS, predlog glede javnih garancij v modelu spodbud in podpor URE in OVE), Dejan Savič iz organizacije Greenpeace Slovenija (po svetu se veliko vlaga v OVE, pri nas pa lani nismo nič vlagali v fotovoltaiko).

Sicer pa je v razpravi o EKS sodelovalo še nekaj  govorcev iz energetskega sistema in civilne družbe. Slednji pri pripravi energetskega koncepta niso naklonjeni jedrski opciji, ampak predvsem uvajanju obnovljivih virov energije. (mj)