Gradnja hidroelektrarne Krško se bliža koncu. Prvo vrtenje z vodnim natokom na agregatu 3 je bilo 12. junija uspešno opravljeno, prav tako je bila 3. julija uspešno izvedena prva sinhronizacija in vključitev elektrarne v elektroenergetsko omrežje Slovenije, s čimer so bile proizvedene prve kilovatne ure električne energije iz četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.
Kljub temu, da akumulacijski bazen še ne omogoča polnitve do zgornje kote, intenzivno potekajo testiranja agregata 3 v obsegu, ki ga znižana gladina in trenutni pretoki reke Save omogočajo. Montažna dela na agregatih 1 in 2 so v polnem teku, oči investitorja in inženirja pa so že uprte v leto 2013, ko naj bi se začela dela na HE Brežice.
Na HE Krško so aprila končali »suhe teste« na agregatu 3, sledilo pa je čakanje na dokončanje gradnje akumulacijskega bazena. To je bilo opravljeno konec maja, s čimer je bil omogočen dvig vode na vmesno koto, ki že omogoča testiranja. »V tem času smo objekt pripeljali tako daleč, da je bil pripravljen za polnjenje akumulacijskega bazena. Potem smo čakali, da se dela v bazenu končajo do te mere, da lahko gremo v polnjenje. Ravno dela v bazenu so omogočila polnjenje do vmesne kote, to je na 161,60 metra, kar pomeni 2,40 metra pod nazivno koto,« je povedal vodja projekta gradnje HE Krško Sandi Ritlop.
Uspešna prva vključitev HE Krško v elektroenergetsko omrežje Slovenije
Slovesnega dogodka prvega vrtenja so se udeležili generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne mag. Matjaž Janežič, direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi Bogdan Barbič, podžupanja občine Krško Nuša Somrak, predsednik odbora za spremljavo gradnje HE na spodnji Savi Nikola Galeša, vodja projekta gradnje HE Krško Sandi Ritlop ter drugi predstavniki investitorja, inženirja in izvajalcev. Skladno s programom testiranj je bila 3. julija ob 11.15 uspešno izvedena prva vključitev HE Krško v elektroenergetsko omrežje Slovenije. S tem so bile proizvedene tudi prve kilovatne ure električne energije iz četrte v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi.
Kot je povedal Ritlop, zdaj nadaljujejo s testiranji na agregatu. Cilj je, da bi konec julija začeli s poskusnim obratovanjem. Hkrati tudi spremljajo, kaj se dogaja na infrastrukturnih objektih, ki še preprečujejo dvig gladine akumulacijskega bazena na končno koto. S temi deli bi seveda radi čim prej končali in začeli s proizvodnjo. »Za dvig na končno koto so ovire predvsem nedokončana dela na bazenu, nedokončana zaščita brestaniškega gradu, izvedba nadvišanja odseka ceste G 1-5 in lokalne ceste na Kantalon. Šele po koncu teh del bo možen dvig na končno koto, trenutno pa iščemo tisto maksimalno koto bazena, ki bi jo zaradi neizvedbe omenjenih del lahko dosegli. No, dodatna težava je še nizek pretok reke Save, ki zaradi potrebnega zagotavljanja naravnega pretoka za potrebe hlajenja NEK ne omogoča dviga gladine. Ne glede na to, da smo le na vmesni koti polnjenja, se v tem času izvaja monitoring na akumulacijskem bazenu in jezovni zgradbi, ki kaže, da so bila dela do te faze v redu narejena, da ni negativnih vplivov na okolico in da je tudi tesnjenje objekta dobro. Končni rezultati pa bodo znani, ko bomo dosegli končno koto polnjenja,« pravi Sandi Ritlop.
Na objektu bo posadka 24 ur na dan
Kljub temu, da akumulacijski bazen še ne omogoča polnitve do zgornje kote akumulacijskega bazena, bodo torej v naslednjih dneh izvedli obremenitvene teste agregata v obsegu, ki ga omogočajo znižana gladina in trenutni pretoki reke Save. V drugi polovici julija pa je, seveda če bodo to omogočale hidrološke razmere, predviden začetek pogodbenega poskusnega obratovanja prvega agregata.
V spomladanskem času je Eles končal tudi gradnjo 110 kV daljnovoda in kablovoda, ki je bil spuščen v pogon. Za lokalno vzdrževanje HE skrbi osebje HESS. HE Krško bo sicer daljinsko vodena, a ne bo brez posadke. Ta bo na objektu navzoča 24 ur na dan, torej neprekinjeno. Glavni razlog za to je bližina NEK. Tako namreč lahko dežurni v vsakem trenutku odreagirajo, če bi bilo treba ukrepati. Poleg tega morajo zaradi testiranja zagotavljati vzdrževanje kote akumulacijskega bazena in v skladu s sporazumom z NEK tudi ustrezen naravni pretok reke.
»Objekt je sicer že viden v centru vodenja v Mariboru. Tudi vsi podatki se že prenašajo, hkrati pa smo zagotovili prenos podatkov v NEK in lahko spremljamo, kaj se dogaja s proizvodnjo in pretoki, ki so ključni podatki za NEK. Po sporazumu je namreč treba od pretoka 100 m3/s in manj zagotavljati naravni pretok, kar pomeni, da niso dovoljene denivelacije in polnjenje bazena v okviru obratovalnega diagrama HE. Šele s pretoki nad 100 m3/s je možno izvajati dodatno polnjenje vode v bazenu. Zdaj so pretoki izredno nizki, praktično se ves čas testiranj ukvarjamo s pretoki pod 100 m3/s, in je koordinacija izredno zahtevna. Med tistimi, ki izvajajo teste, in obratovalnim osebjem poteka neposredna povezava, tako da se denimo razbremenilni testi in zaustavitve agregata takoj kompenzirajo s povečanjem pretoka preko prelivnih polj in se s tem skuša zagotavljati stalnost pretoka reke. To vsekakor povzroča veliko težavo in tudi to nas ovira, da bi normalno obratovali, saj pri naravnem pretoku 80 ali 90 m3/s teste težko izvajamo. Brez polnega pretoka, ki je 166 m3/s, to enostavno ne gre, tako da za nadaljnja testiranja čakamo ustrezno hidrologijo. Letošnja žal res ni najugodnejša,« je zaskrbljeno dejal Sandi Ritlop.
Po končanju gradnje HE Krško takoj na HE Brežice
Kot je znano, so imeli že v dosedanjem teku projekta nekaj težav zaradi dobaviteljev. Partner Montavar Metalna Nova, ki je dobavil hidromehansko opremo, je namreč junija 2011 oznanil postopek likvidacije. Čeprav je pogodba z njimi že zaključena, dela so končana in oprema deluje, imajo nekaj težav, največ pri izmenjavi jamstev in nekaj manjših nedokončanih montaž, ki so vezane na dvig vode v bazenu na končno koto. »Potopne stene so izvzete iz dobave Montavarja Metalnanove, ker so vezane na dvig kote v bazenu, in ta dela bo končal drug izvajalec. Drugi »bolnik« je Primorje, ki je od 21. junija v stečaju. Tudi tu imamo srečo, ker so dela končana in objekt, to je jezovna zgradba, služi namenu in smo praktično v fazi izvajanja kakovostnega prevzema in končevanja pogodbenih obveznosti. Ostala so nam bolj ali manj odprava napak in obrtniška dela, ki jih bomo prenesli na druga podjetja. Z vidika končevanja del tako načeloma nimamo večjih težav, pri zaključevanju pogodb pa nastopajo drugi problemi: pridobitev bančnega jamstva za odpravo napak, poplačila podizvajalcev in odprava napak in podobno,« pravi Ritlop.
Dela na agregatu 2 in 1 potekajo normalno naprej, in pričakujejo, da bosta jeseni tudi ta dva pripravljena na poskusno obratovanje. Takrat bodo po besedah Ritlopa poskušali za testiranja izrabiti večje pretoke, ki so takrat, glede na dolgoletne izkušnje, pričakovano višji. Izvajanje drugih pogodb poteka normalno, drugi dobavitelji izpolnjujejo svoje terminske roke za izvajanje del. »Pričakujemo, da bi bil lahko že konec tega ali v začetku prihodnjega izveden tehnični pregled objekta in bi lahko po upravnem postopku HE Krško začela z enoletnim poskusnim obratovanjem. Med poskusnim obratovanjem bomo izvajali še potreben monitoring in nadzor nad poskusnim obratovanjem in nato pričakujemo izdajo uporabnega dovoljenja. Vse te dejavnosti na končevanju del na HE Krško sovpadajo s povečanim obsegom del na HE Brežice, kjer so priprave na gradnjo že v polnem teku, in računamo na to, da bo zagotovljeno nemoteno nadaljevanje gradnje verige elektrarn na spodnji Savi,« pravi Sandi Ritlop.
Vladimir Habjan