Po podatkih Borzenovega Centra za podpore je bilo konec decembra lani v podporno shemo vključenih 3.366 enot ali za 78 manj kot leto prej. Med njimi je bilo daleč največ sončnih elektrarn, in sicer 3.108 s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 264,7 MW, sledile so soproizvodne enote na fosilna goriva (137, 55,4 MW) in male hidroelektrarne (68, 16,6 MW). Prvi dve skupini elektrarn sta prispevali tudi največ od skupno dobrih 443,5 GWh proizvedene električne energije, od tega so sončne elektrarne prispevale 235,2 GWh in soproizvodne naprave na fosilna goriva 91,9 GWh.
Skladno s tem, so bile lani sončne elektrarne deležne tudi največ finančne podpore. Lani je sicer bilo iz podporne sheme skupno izplačanih 84,5 milijona evrov, od tega sončnim elektrarnam 52,4 milijona evrov, sledile pa so elektrarne na lesno biomaso (9,8 milijona), soproizvodne naprave na fosilna goriva (9,7 milijona) ter bioplinske elektrarne (9,1 milijona).