Letos naj bi iz domačih elektrarn zagotovili 14,1 TWh električne energije.
Slovenske elektrarne so v prvih enajstih mesecih v prenosno
omrežje oddale 12 milijard 8444 milijonov kilovatnih ur električne energije in
s tem lanske primerjalne rezultate presegle za 8 odstotkov. Čeprav
enajstmesečni proizvodni rezultati za malenkost ali natančneje 0,7 odstotka
zaostajajo za prvotnimi bilančnimi napovedmi, se načrtovana številka v višini
14 milijard 119 milijonov kilovatnih ur do konca leta vendarle zdi dosegljiva.
Kakor koli, z boljšimi rezultati od lanskih se lahko po
prvih enajstih letošnjih mesecih pohvalijo v prav vseh treh ključnih
proizvodnih skupinah, pri čemer so hidroelektrarne v omenjenem obdobju v
prenosno omrežje skupno oddale že 4 milijarde 45,1 milijona kilovatnih ur (za
15,1 odstotka več kot v enakem času lani), nuklearna elektrarna Krško je
prispevala 4 milijarde 905,7 milijona kilovatnih ur (za 1,2 odstotka več kot
lani), termoelektrarna Šoštanj pa 3 milijarde 608 milijonov kilovatnih ur (za
14 odstotkov več kot v enakem času lani).
Kot rečeno, so bili uspešni tudi drugi proizvodni objekti,
dosedanji dober izkupiček vseh domačih elektrarn pa napoveduje, da so načrti o
oddanih kilovatnih urah v prenosno omrežje zapisani v letošnji
elektroenergetski bilanci, kljub hidrološko manj ugodnemu decembru, vendarle
uresničljivi.
Zanimivi so tudi podatki o pretokih na mejah, ki kažejo, da
smo v prvih enajstih letošnjih mesecih iz sosednjih elektroenergetskih sistemov
uvozili 7 milijard 715,6 milijona kilovatnih ur električne energije (za
5,6-odstotka manj kot v primerjalnem obdobju lani), na tuje pa poslali 8
milijard 678,2 milijona kilovatnih ur elektrike ( za 6,2 odstotka več kot
lani).