Električna energija v nizkoogljičnem gospodarstvu

Evropska komisija je 16. decembra predstavila strategijo zmanjšanja emisij, in sicer za več kot 80 odstotkov. Strategija je zastavljena tako, da se ne bo poslabšala oskrba z energijo ali konkurenčnost sektorja. Evropska unija se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov glede na raven leta 1990. Nujen je torej prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

Energetski sektor brez emisij ogljika

 V časovnici prehoda na nizkoogljično gospodarstvo za vse gospodarske sektorje, ki jo je letos objavila Evropska komisija, je tudi energetska časovnica. V njej je govora tudi o električni energiji, ki bo v nizkoogljičnem gospodarstvu igrala osrednjo vlogo. Kot kaže analiza, lahko z njo do leta 2050 skoraj povsem odpravimo emisije CO2, prav tako obstaja možnost, da bi delno nadomestila uporabo fosilnih goriv v prometu in pri ogrevanju. Čeprav se bo poraba električne energije v teh dveh sektorjih povečevala, pa bi se zaradi nenehnih izboljšav v učinkovitosti skupna poraba električne energije povečala zgolj v skladu s historično hitrostjo rasti.  

Delež nizkoogljičnih tehnologij v mešanici virov električne energije naj bi se po ocenah in med drugim tudi z uresničevanem ciljnih vrednosti obnovljive energije povečal z današnjih 45 odstotkov na okoli 60 odstotkov leta 2020 in na 75 odstotkov do 80 odstotkov leta 2030 ter naposled do skoraj 100 odstotkov leta 2050. Ne glede na preference posameznih držav članic do določene mešanice energetskih virov, ki ustreza njihovim posebnim nacionalnim okoliščinam, bi lahko elektroenergetski sistem EU tako postal bolj raznolik in varnejši.  

Sistem EU za trgovanje z emisijami bo ključnega pomena pri uvajanju širokega spektra nizkoogljičnih tehnologij na trg, da bo lahko energetski sektor sam prilagodil svoje naložbe in operativne strategije na spreminjajoče se cene energije in tehnologije. Da bi sistem za trgovanje z emisijami uspešno opravil svojo nalogo na zastavljeni poti do leta 2050, bosta potrebna dovolj močan signal cen ogljika in dolgoročna predvidljivost.  

V povezavi s tem bodo morda potrebni ustrezni ukrepi, vključno z revizijo dogovorjenega linearnega zmanjšanja zgornje meje sistema za trgovanje z emisijami. Za zagotovitev polne udeleženosti energetskega sektorja bodo morda primerni tudi drugi ukrepi, kot sta obdavčitev energije in tehnološka podpora.  

Predvidene velike naložbe v omrežja  

Cene električne energije naj bi se dvigale do leta 2030, zato je treba vlagati v pametna električna omrežja in izpopolnjene tehnologije ter tako omogočiti učinkovitejšo proizvodnjo, distribucijo in shranjevanje energije. Skupaj z enotnim energetskim trgom bi tako dolgoročno zaustavili dvig cen. Nastali  stroški pa naj bi se povrnili z visoko stopnjo trajnostnih naložb v evropsko gospodarstvo, novimi delovnim mesti in manjšo odvisnostjo od uvoza energije.  

Ker je zaradi osrednje vloge električne energije v nizkoogljičnem gospodarstvu potrebna znatna uporaba obnovljivih virov energije (OVE), katerih izkoristek mnogokrat ni stalen, bodo torej potrebne velike naložbe v omrežja, da se vselej zagotovi stalnost preskrbe. Naložbe v pametna omrežja so ključnega pomena za razvoj nizkoogljičnih sistemov električne energije, saj izboljšujejo učinkovitost na strani povpraševanja, omogočajo večje deleže obnovljivih virov energije in porazdeljeno proizvodnjo ter olajšujejo prehod na električni pogon v prometu.  

Naložbe v omrežja pa niso le v korist njihovih operaterjev, temveč tudi v korist potrošnikov, proizvajalcev in širše družbe v smislu zanesljivejšega omrežja, varnejše dobave energije in zmanjšanih emisij. V povezavi s tem je v okviru prihodnjih prizadevanj treba premisliti, kako lahko okvir politike spodbuja takšne naložbe na ravni EU, na nacionalni in lokalni ravni ter kako lahko spodbuja uravnavanje povpraševanja. Več na: http://ec.europa.eu/energy/index_en.htm    

Povzel Miro Jakomin