Dr. Iztok Prezelj (FOTO: Mare Bačnar)
Po treh dneh brez elektrike bi sledil razpad sistema
Izpad elektrike na Iberskem polotoku je ljudem ustavil življenje. Številni so bili brez elektrike več kot 12 ur. Kaj pa bi se ob podobnem scenariju zgodilo v Sloveniji? Redni profesor in dekan na Fakulteti za družbene vede Dr. Iztok Prezelj je izvedel obsežno študijo, na podlagi katere je tudi izdal knjigo E-armagedon.
Na vprašanje, kaj bi se v Sloveniji zgodilo po treh dneh brez elektrike je Dr. Prezelj pred časom za revijo Naš stik odgovoril, da bi družba, kot jo poznamo, začela počasi razpadati: ''Naša študija pokaže, kako družba postopoma razpade v različnih dimenzijah v različnih sektorjih. Začele bi se motnje v delovanju interneta in mobilne telefonije, še najmanj fiksne telefonije, pri čemer pa analogne fiksne telefonije skoraj nihče več nima. Tudi mobilni ponudniki bi hrbtenico omrežja zagotovo lahko vzdrževali kar nekaj časa, prelomilo pa bi se na ravni uporabnikov, ki zaradi izpraznjenih baterij ne bi imeli signala. Naslednje so komunalno vodovodne storitve: na nekaterih območjih bi se pojavile težave pri oskrbi z vodo. Še hujši problem pa je, da bi se na nekaterih območjih pojavile tudi težave s čiščenjem vode in z odpadnimi vodami.''
Prav tako je izpostavil prometni sektor, v katerem bi nastal kaos, ob tem pa poudaril, da bi letalski promet sicer lahko še kar dolgo časa funkcioniral na svojih rezervnih sistemih, vendar pa bi, ko tudi to ne bi bilo več možno, prihajalo do odpovedi letov in zaradi tega tudi do velikega števila ujetih potnikov na letališčih. Kar se tiče pomorskega prometa pravi, da je naša Luka Koper sicer zelo dobro pripravljena na tak scenarij, pa vendar brez električnih agregatov tudi žerjavi ne morejo delati, kar pomeni, da bi bil tudi pomorski promet takoj vsaj delno ohromljen.
Pomanjkanje vode, hrane in denarja
Poleg pitne vode bi problem postala tudi hrana. Problem bi se po njegovem pojavil na relaciji od kmeta do podjetij, ki pridelujejo hrano, in do trgovin. Vse trgovine nimajo električnih generatorjev, zato tudi hrana, ki mora biti shranjena v hladilnih omarah, ne bi več zadoščala veljavnim standardom. Banke so po njegovem mnenju na primer izjemno dobro pripravljene na tak scenarij, vendar pa bi bile, kot pravi, na dolgi rok tudi same odvisne od generatorjev. Verjetno bi delovali le bankomati, ki so neposredno na stenah bančnih objektov, ali pa na stenah večjih trgovskih središč, vsi drugi pa ne. V takšnih primerih bi bilo treba za pomoč zaprositi varnostni sektor, nadaljuje, a bi se zapletlo tudi tukaj in tudi policija bi imela težave s svojim delovanjem. Glede zdravstvenega sektorja pa je povedal tako: ''Tudi bolnišnice bi morale omejiti svoje delovanje. Te sicer imajo lastne generatorje in sisteme UPS, vendar ne v celotnem spektru delovanja bolnišnic. Nujne operacije bi tako še lahko potekale, vendar je vprašanje, koliko časa bi lahko tolerirali omejeno delovanje drugih delov oziroma oddelkov bolnišnic.''
Tehnološka vrnitev v čas 2. svetovne vojne
Kot pravi Dr. Prezelj, je v resnici je še najbolj pripravljena na kakšen tak scenarij Slovenska vojska, ker bi prešla na klasičen način vojaškega delovanja v kritičnih razmerah in bi recimo komunicirali s kurirji: ''Ocenjujemo tudi, da bi se povečala količina kriminala v neosvetljenih delih mest, prav tako bi zaradi množičnejše uporabe sveč verjetno naraslo število požarov. Ker bi ljudje nameščali generatorje v zaprte prostore, bi prihajalo tudi do zadušitev.'' Povedano drugače, v takšnih razmerah bi se potreba po različnih posegih močno povečala, hkrati pa bi se zmožnosti pristojnih organov občutno zmanjšale. Težave z delovanjem bi imeli tudi pravosodni organi, prav tako tudi industrijska proizvodnja in šolstvo. ''Celo pogrebne storitve bi bile omejene, ker brez električne energije ne morejo delovati niti upepeljevalnice. Skratka, nastal bi pravi kaos.''
''Tveganje za izpad električne energije se v resnici povsod povečuje''
Slovenija po njegovih besedah v pripravljenosti na tak scenarij sicer posebej ne izstopa od evropskih držav: ''Vsi smo v nečem podobnem, namreč celotna Evropa je v fazi večjega obremenjevanja elektroenergetskega sistema zaradi zelenega prehoda in se v resnici tveganje za večji in daljši izpad električne energije povsod povečuje. Pri nas je omrežje, kot sam razumem, relativno dobro v primerjavi s tujino, vendar pa je prav tako zastarelo in zahteva veliko investicij, če hočemo sploh priti na zeleni prehod.'' Povedal je, da so naše zelene sanje v resnici odvisne od takojšnjih investicij v elektroenergetsko omrežje in ne samo, da se bodo razblinile, po njegovih besedah se bo povečalo tudi tveganje za večje izpade električne energije.
Celoten intervju z dr. Iztokom Prezljem si lahko preberete v eni od preteklih številk revije Naš stik.