S katerimi ukrepi spodbuditi hitrejšo elektrifikacijo prometa, kaj pomeni gromozansko število električnih vozil za elektroenergetsko omrežje, kakšno vlogo naj bi pri elektrifikaciji prometa imela digitalizacija in kateri novi poslovni modeli se oblikujejo, so bila samo nekatera izmed številnih vprašanj, na katera odgovore so iskali na dvodnevni Eurelectricovi konferenci EVision 22.
Udeleženci so med drugim izpostavili, da je elektrifikacija prometa neizogiben proces, ki se že pospešeno dogaja in je eden ključnih elementov za doseganje ogljične nevtralnosti. Za nadaljnji uspešen razvoj uvajanja e-mobilnosti, bo poleg izenačitve cen električnih vozil s tistimi na fosilna goriva, velikega pomena tudi ustrezna polnilna infrastruktura, ki pa s seboj prinaša nove obremenitve in izzive za obstoječe elektroenergetsko omrežje. Glede na rezultate študije EY-Eurelectric bo kljub eksponentni rasti trga električnih vozil – število teh naj bi se s sedanjih 3,3 milijona do leta 2035 povečalo že na 130 milijonov, elektroenergetsko omrežje ob pravočasnem načrtovanju in usklajenem delovanju javnih organov, elektroenergetskih podjetji, operaterjev omrežij in upravljalcev polnilnih postaj, ostalo stabilno. Bo pa za uresničitev napovedi o številu električnih vozil na evropskih cestah in izpolnitev podnebnih ciljev v sektorju prometa, treba postaviti kar 65 milijonov polnilnih postaj, pri čemer naj bi jih bilo večina ali natančneje 85 odstotkov v stanovanjskih soseskah in le 4 odstotke na avtocestah. To s seboj prinaša številne izzive, pri čemer je, kot je bilo slišati v razpravah, ključnega pomena, da operaterji omrežij pripravijo ustrezne zemljevide potencialnih lokacij za polnilne postaje, pristojni organi pa tudi pospešijo izdajanje potrebnih dovoljenj zanje, saj je ponekod nanje treba čakati tudi do tri leta, kar je nesprejemljivo. Jean-Bernard Lévy, predsednik Eurelectrica, je v zvezi s tem izpostavil, da je treba pospešiti gradnjo polnilne infrastrukture na način, da bo lahko ustrezno sledila povečevanju števila e-vozil, a hkrati omogočila optimalno uporabo električnega omrežja, kar pa bo mogoče doseči le z dodatnimi naložbami v digitalne rešitve. Tudi drugače je bilo na konferenci slišati, da je ključ do uspeha v rokah hitrejše digitalizacije omrežja, saj drugače to ne bo sposobno odgovoriti na vse potrebe odjemalcev. Eno pomembnejših vprašanj prihodnjega razvoja naj bi bilo tudi, kako obvladati konice porabe, ki naj bi nastopile ob hkratnemu množičnemu polnjenju e-vozil, kjer po besedah razpravljalcev ne bo šlo brez ustreznih orodij za upravljanje polnilnih mest, pri čemer pa naj bi e-vozila prevzela tudi vlogo hranilnikov.
In katera so bila ključna sporočila s konference? Obstoječe električno omrežje bo kos prehodu na električna vozila, vendar sta potrebna vnaprejšnje načrtovanje in usklajevanje, saj bo le tako mogoče zagotoviti, da bo sledilo prihodnjim konicam povpraševanja po energiji in povečanim obremenitvam. Ob tem je bilo izrečeno tudi opozorilo, da bi lahko, ko bo delež električnih vozil dosegel 50 odstotkov v omrežju, nenadzorovano polnjenje povzročilo odstopanja napetosti in pomembno vplivalo na kakovost oskrbe z električno energijo. V zvezi s tem so bila zato izoblikovana tudi določena priporočila, in sicer, da je treba čim prej digitalizirati omrežje, da bi lahko pravočasno razumeli, predvideli in optimizirali vedenje odjemalcev, vplive na omrežje in potrebe omrežja, namestiti pametne polnilnike za upravljanje zmogljivosti in preprečitev nihanj v omrežju zaradi milijonov električnih vozil, ki se hkrati priklopijo na omrežje ter, da je treba integrirati rešitve za shranjevanje energije v polnilno infrastrukturo za situacije, ko bo povečano povpraševanje po hitrem in močnem polnjenju.