Mobilnost se spreminja s svetlobno hitrostjo, spremembe pa vse bolj segajo tudi v tovorni promet. Zakonski predpisi zahtevajo zmanjševanje izpustov prometa, zato se ta počasi, a vztrajno premika v smeri alternativnih goriv. Klasičnim pogonskim tehnologijam se pridružujejo nove, predvsem elektrika in vodik. Prehod na nova energenta nikakor ni preprost, zato ne bo kratkotrajen, kaj šele cenovno dostopen. Dodaten izziv pri prehodu pa predstavljajo tudi dvigi cen energentov.
Vid Repolusk iz podjetja Goodyear je predstavil njihovo novo raziskavo o trajnostni usmerjenosti slovenskih prevoznikov. V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 75 prevozniških podjetij, rezultati pa so pokazali, da je glavna usmerjenost prevoznikov v nakup sodobnejših vozil, ki imajo manjšo porabo goriva ter pnevmatik z manjšim kotalnim uporom. Raziskava je pokazala, da se tudi slovenske flote, sploh večje, usmerjajo v trajnostni razvoj, ker prepoznavajo to kot prihodnost in boljšo možnost za obstanek na trgu ter povečevanje profitov.
Alice Neffe je govorila o prihodnosti vodikovih tehnologij. Kot je dejala na Poljskem vodik vidijo kot priložnost kot novo gorivo za njihovo industrijo prihodnosti oziroma za zeleno transformacijo industrije. Je pa to zelo velik izziv in zahteva veliko prilagoditev do leta 2030, kar definira tudi lani sprejeta poljska vodikova strategija, ki predvideva tudi oblikovanje t. i. regionalnih vodikovih dolin.
Na okrogli mizi o tem na kateri točki razvoja in uporabe vodika smo trenutno sta Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana in dr. Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo predstavila izkušnje začasne vzpostavitve vodikove polnilnice. Kot je dejal prvi, so njihove izkušnje dobre in razmišljajo da bi vzpostavili pravo polnilnico za LPP, ki bi bila tudi prva javna polnilnica za široko uporabo v prometu, ki bi omogočila, da se ta vodikova tehnologija začela tudi uporabljati. Dr. Tomaž Vuk je povedal, da so v Salonitu vodikovo polnilnico postavili kot demonstracijski projekt, ker jih je zanimala uporaba vodika za uporabo v njihovem poslovnem procesu. Pri tem vidijo nekaj omejitev, predvsem pri težavnem pridobivanju vozil, po drugi strani pa vodik nudi tudi številne priložnosti. V Salonitu vidijo predvsem velik potencial pri pretovoru. A, da se bodo vodikove tehnologije začele bolj množično uporabljati, bo potrebnih še veliko korakov. Dr. Blaž Likozar iz Kemijskega inštituta je dejal, da za uvedbo vodikovih tehnologij primanjkuje predvsem pilotnih in demonstracijskih projektov. Vpeljavo vodikovih tehnologij spremljajo intenzivne naložbe in visoka tveganja, zato je treba najti primeren trenutek za integracijo vodika in pravočasno začeti preizkuse. Marko Ilešič iz družbe Plinovodi je pojasnil, kaj se dogaja na področju vodikovega plinovodnega sistema v Sloveniji. Kot je povedal, gre koncept Evrope v dve smeri: primešavanje vodika v plinovodni sistem in prenos čistega vodika. Že danes pa je sicer obvezno sprejeti pet odstotkov vodika v plinovodni sistem.
Vodik in elektrika neizbežno prihajata
V nadaljevanju okrogle mize je razprava potekala o projektu vodikova dolina severnega Jadrana, ki ga je podrobneje predstavil mag. Marko Bahor iz HSE, kjer so konec septembra na razpis Obzorja oddali vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev v višini 35 milijonov evrov. Pri projektu sodelujejo s partnerji iz Italije in Hrvaške. Sogovorniki so se strinjali, da ta projekt predstavlja veliko priložnost za Slovenijo, saj bo vodik del našega prihodnjega razvoja. Le nekateri pa bodo iz tega izšli kot zmagovalci. Zato bi bilo nujno tudi v Sloveniji čim prej sprejeti vodikovo strategijo in vanjo vgraditi izkušnje drugih držav, ki so strategijo že sprejele.
Predstavniki podjetij, ki so postavila e-polnilnice velikih moči (150 kW in več) kljub izzivom v omrežju, so predstavili svoje projekte. Govorili so o tem, kako je potekala vzpostavitev polnilnice, kakšni so postopki, kako je s postavitvijo in financiranjem potrebne infrastrukture (izgradnja priključka na omrežje, transformatorska postaja in priprava lokacij z dodatnimi parkirišči) in kakšni so stroški le-te ter kako polnilnice delujejo. Marko Femc iz podjetja Plan-net je predstavil sodelovanje pri postavitvi polnilnic sistema Ionity. Teh polnilnic v Sloveniji trenutno deluje sedem. Opozoril je, da bo v prihodnje treba zaradi omejitev omrežja vzpostaviti tudi baterijske sklope, ki bodo omogočali polnjenje baterij, ko polnilnice ne bodo v uporabi. Luka Strnad Peterca iz Petrola je predstavil njihovo infrastrukturo polnilnic, ki vključuje tudi postavitev hranilnika, ki pomaga omrežju. Kot je dejal, so največji strošek pri polnjenju konice, ko se hkrati polni več vozil naenkrat. V prihodnje načrtujejo postavitev novih ultra hitrih polnilnic, hranilnikov pa, ko bodo njihove cene nekoliko padle. Poslušalbi so lahko prisluhnili tudi predstavitvi kompleksa polnilne infrastrukture, ki jo je postavilo podjetje NGEN pri njihovi poslovni stavbi v Žirovnici. Janez Humar iz Elesa je podal opis načrtov za prihodnje projekte v Elesu na področju polnilne infrastrukture, kjer so zelo aktivni že zadnjih pet let. Zavedajo se namreč, da bo s povečanjem e-mobilnosti prišlo do velikih težav v omrežju, saj bo to zahtevalo veliko večje moči. In če želimo, da se bo e-mobilnost razvijala, je o tem treba razmišljati prej in se temu prilagoditi. Tako na Elesu razmišljajo o gradnji polnilnic na lokacijah, kjer so moči večje in omogočajo polnjenje tudi večjim vozilom. Zato so osnovali projekta Pentlja in GreenSwitch. Matjaž Berčon iz Komunale Kranj je poudaril, da se sami ne ukvarjajo s postavitvijo same infrastrukture, ampak so končni uporabnik polnilnic, in sicer največji v Kranju. Priključili so se javno-zasebnem partnerstvu, kjer bodo v naslednjih 15 letih zamenjali avtopark v občinskih javnih ustanovah, kamor sodijo tudi sami. Trenutno so zamenjali 20 osebnih in pol tovornih vozil, partner pa je vzpostavil tudi nekaj polnilnic na njihovih lokacijah.