Elektro Gorenjska: Potrebna lastna koncesija!

Njihove investicije na srednje in nizko napetostnem omrežju so usmerjene v zamenjavo daljnovodov na lesenih drogovih s kabelskim omrežjem. V okviru danih možnosti skušajo uresničiti še nekatere druge pomembne projekte. Prizadevajo pa si tudi za pridobitev lastne koncesije za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na regionalnem nivoju.  

O teh in drugih temah smo se pred kratkim pogovarjali z mag. Bojanom Luskovcem, predsednikom uprave Elektra Gorenjska. V pogovoru smo se najprej dotaknili doseženih poslovnih rezultatov v letu 2013. Kljub nemajhnim težavam, s katerimi so se v tem času soočali tudi v drugih distribucijskih družbah, so v Elektru Gorenjska poslovno leto 2013 končali uspešno.   

V poslovanju Elektra Gorenjska se opazi trend rasti učinkovitosti podjetja. Čemu pripisujete dober poslovni rezultat za prejšnje leto?  

Višje prihodke smo v družbi dosegli predvsem na račun optimizacije na področju vzdrževanja, torej nižanja poslovnih stroškov. Temu posledično se pojavlja večja investicijska intenzivnost, ki nam spet prinaša prihodke. Ker imamo relativno dobro omrežje, so zato ti stroški manjši. Tako se strategija intenzivnega vlaganja v omrežje v našem podjetju že kar krepko pozna.  

Polovico dobička ste v družbi že namenili za odpravo posledic žleda. Kako boste porabili preostali del? 

Takoj po katastrofalnih posledicah žleda smo distributerji preko našega gospodarsko interesnega združenja poslali pobudo na Slovensko odškodninsko družbo (SOD) in na Ministrstvo za finance, da bi letošnji dobiček v celoti namenili za investiranje oz., da se ministrstvo odpove letošnjemu izplačilu dividend, kar naj bi veljalo za dve leti. S strani SOD smo žal prejeli negativno mnenje s pojasnilom, da imajo tudi oni svoje plane in da od njih ne odstopajo. Tako smo to misel opustili in smo sedaj tik pred sklicem skupščine v juliju. Glede konkretnih številk pa bi omenil, da bilančni dobiček na zadnji dan v letu 2013 znaša 1.466.431 evrov. Pri tem se 1.384.165 evrov delničarjem izplača v obliki dividend, preostanek v višini 82.265 evrov pa se razporedi v druge rezerve iz dobička. Takšen je predlog uprave nadzornega sveta za uporabo bilančnega dobička. Sicer smo 1.466.431 evrov že razporedili v druge rezerve iz dobička, le temu pa smo dodali še znesek 82.265 evrov.  

V planu za letošnje leto imate 22 kilometrov kabelskih povezav. Koliko ste jih doslej že zgradili? Imate za to na voljo dovolj sredstev?  

Gledano po kilometrih, smo pri izgradnji kabelskih povezav na področjih, kjer je žled popolnoma uničil daljnovode, trenutno že na dobri polovici. Zaenkrat to financiramo še v okviru obstoječih sredstev. Iščemo pa seveda ugodnejša sredstva in se trenutno pogajamo s SID banko za bolj ugodno financiranje. Če bomo z njimi dosegli sporazum, bo seveda sledil rebalans investicij. Tako letos nameravamo investicije okrepiti še za 3 milijone evrov in v naslednjih dveh letih tudi še vsakokrat za približno 3 milijone evrov.  

Kako trenutno potekajo pripravljalna dela za gradnjo 110 kV daljnovoda Bohinj-Železniki?  

Poseki so v zaključni fazi, v teku so že pripravljalna dela za postavitev daljnovodov. Prva zemeljsko-konstrukcijska dela pričakujemo ob zaključku poletja. Do konca leta se bodo na terenu odvijali dejanski izkopi, polaganje ozemljitev, temeljenje, vgradnja podnožja stebrov, itd. V teku so odprti razpisi za dobavo, polaganje in montažo kablovodov na obeh straneh daljnovoda v Železnikih in na bohinjski strani. Pred nami je tudi objava javnega razpisa za tako imenovani obesni material, optike, vodnikov in izolatorjev v naslednjem letu.  

Kaj se je v distribuciji pokazalo ob odpravljanju posledic škode v omrežju, ki je pozimi nastala zaradi žledenja?   

Čeprav smo v distribuciji žleda navajeni že iz preteklosti, pa je letošnje žledenje v tako velikem obsegu, na tako širokem območju, tudi nas močno presenetilo. Ob tej ujmi smo ugotovili, da bi pravzaprav vseh pet distribucijskih podjetij potrebovalo dodatne delovne ekipe, še zlasti imamo premalo usposobljenih monterjev. Nadalje se je ponovno pokazalo, da so podzemni kablovodi bistveno bolj zanesljivi kot nadzemni vodi. Tako se je na terenu znova potrdilo, da je usmeritev našega podjetja, da čim več daljnovodne infrastrukture zgradimo pod zemljo, pravilna.  

Ali zamenjava obstoječe merilne opreme z naprednimi števci v Elektru Gorenjska poteka v skladu z zastavljenimi plani in pričakovanji?  

Na območju Elektra Gorenjska bomo z naprednejšimi interoperatiblnimi števci skupaj zamenjali več kot 80.000 števcev. Letos je predvideno, da bomo zamenjali 7.000 števcev; trenutno je zamenjanih že 5.000. Zakaj smo številčno gledano v primerjavi z drugim distribucijami v zaostanku? Zato, ker smo na tem področju več let dejavno sodelovali na področju razvoja interoperabilne merilne opreme. Z dvema znanima proizvajalcema tovrstne opreme smo vzporedno s pogodbo o dobavi opreme uskladili prvi pogoj, da je ta oprema interoperabilna. Tako smo najprej opravili vse potrebne teste in se šele potem, ko smo se prepričali, da je oprema ustrezna, lotili množičnejše implementacije.  

Kako ste se v Elektru Gorenjska lotili še drugih izzivov na področju pametnih omrežij?  

Distributerji že od nekdaj gradimo pametna omrežja, saj smo že prej imeli daljinsko vodenje in nadzor omrežja. Sedaj smo z nadaljnjo informatizacijo priča bistveno hitrejšemu razvoju. Pri tem je pomembno, kaj od nas pričakujejo odjemalci električne energije. Vprašanje je, koliko se bo odjemalec pripravljen prepustiti Smart Gridu, če za to ne bo finančno stimuliran. Poglejmo strukturo računa za električno energijo. Če vzamemo, da je danes povprečen račun 60 evrov, in če ga razdelimo na grobe tretjine, ugotovimo, da je z 20, 25 ali 30 evri, kolikor v računu znaša omrežnina, zelo malo možnosti za spodbudo odjemalca, da bo uporabil ponujene rešitve Smart Grida. In dokler odjemalec za to ni ustrezno stimuliran, morda ni dobro da preveč hitimo z investiranjem v pametna omrežja.  

Zakaj je lastna koncesija za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na regionalnem nivoju za vas tako pomembna?  

Dejstvo je, da imamo distributerji zaradi poslovanja s centralno družbo SODO tudi visoke poslovne stroške. V Elektru Gorenjska se jih nabere kar za 300.000 evrov letno, obetajo pa se še višji stroški. In tudi v podjetju imamo zaradi poslovanja z družbo SODO zaposlenih več ljudi, torej je zadeva nesmiselna že po stroškovni plati. Z operativnega vidika pa vsaka elektrodistribucija, ki je pokrajinsko organizirana, potrebuje svojega sistemskega operaterja. Trenutno so to neposredno distribucijska podjetja, ki so močno vpeta v lokalna okolja in so hitro odzivna. Poleg tega obstaja še več pomembnih koristi tudi za lokalno skupnost. Ne nazadnje poglejmo avstrijsko organiziranost v distribuciji, kjer posluje več kot dvajset SODO-tov in poslovanje poteka dobro, tako v prid odjemalcem električne energije, kakor v prid lokalnih skupnosti. Zato sem še toliko bolj prepričan, da je podelitev lastne koncesije za opravljanje tovrstne dejavnosti in ukinitev družbe SODO, prava usmeritev, ki jo utemeljujejo tudi pravni strokovnjaki.  

Miro Jakomin