Odjem na območju Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Rač se zmanjšuje, konična moč pa narašča.
Elektro Maribor je danes pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predsednik uprave mag. Boris Sovič podrobneje predstavil nekatere ključne naložbe na območju Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Rač. Kot je dejal, so že lani z namenom izboljšanja kakovosti oskrbe tamkajšnjih odjemalcev v distribucijsko omrežje vložili 1,6 milijona evrov, za letos pa načrtujejo še za približno dvesto tisoč evrov več. Poglavitni razlogi za okrepitev investicij na omenjenem območju naj bi bil poleg dotrajanosti omrežja uvjanje novih tehnologij in odpravljanje težav, ki jih s seboj prinašajo razpršeni proizvodni viri. Sicer naj bi bilo po njegovih besedah območje Slovenske Bsitrice in okoliških občin po številu nameščenih naprednih sistemov merjenja v samem vrhu v regiji, pri čemer naj bi se obstoječim 11 tisočim sodobnim merilnim mestom letos pridružilo še 4.300 novih. Drugače naj bi na celotnem območju Elektra Maribor s pametnimi števci bilo opremljeno že četrtina vseh odjemalcev, cilj do konca tega leta pa je, da bi bila z naprednim sistemom merjenja, ki omogoča vrsto prednosti, opremljenih že dobra tretjina vseh merilnih mest.
Letos za naložbe 1,78 milijona evrov
Kot že rečeno, naj bi Elektro Maribor za izboljšanje napetostnih razmer in kakovosti napajanja odjemalcev na območju Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Rač namenil nekaj manj kot 1,8 milijona evrov, na seznamu prednostnih naložb pa so začetek priprav na temeljito rekonstrukcijo RTP Slovenska Bistrica, ki jo načrtujejo skupaj z Elesom, zgraditev 20 kV daljnovodne povezave med TP Vinarje 2 in TP Vinarje 1, nadomestna povezava od TP LIP 3 do TP Dobrava ter zgraditev novih TP Spodnje Laže 2 in Ješenca 3, pri čemer so nekateri projekti že bili začeti in tudi dokončani konec minulega leta.
Mag. Boris Sovič je ob tem izpostavil še nekatere značilnosti oskrbe z električno energijo na tem območju, pri čemer je denimo lani bilo prevzetih za 2,6 odstotka manj električne energije kot leta 2011, na drugi strani pa se je za 1,4 odstotka povišala vršna moč. Slednje je še toliko bolj skrb zbujajoče, ker srednjeročni trendi kažejo na stalno povečevanje vršne moči, kar z drugimi besedami pomeni tudi potrebe po dodatnih naložbah, če ne želijo zmanjšati zanesljivosti oskrbe in kakovosti napetosti. Podobne težave imajo tudi zaradi povečevanja števila proizvodnih virov (sončne, male hidroelektrarne in kogeneracije), ki jih je sicer na tem območju manj kot drugod. Tako so lani iz razpršenih proizvodnih virov na območju Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Rač prevzeli 26,1 milijona kWh električne energije, njihov delež v skupnem seštevku prevzete energije pa se je povečal na 6 odstotkov. Da bi ustrezno zmanjšali negativne vplive teh novih virov na omrežje in zagotovili njihovo obvladovanje, so morali tako v minulih petih letih dodatno investirati skoraj 90.000 evrov.
Brane Janjić