Kot je uvodoma povedal predsednik družbe Elektra Maribor
mag. Boris Sovič, je akademija distribucije nastala z namenom ohranitve in razvoja notranjega znanja družbe, povezovanja v okolju ter gradnje prepoznavnosti družbe Elektro Maribor kot aktivnega oblikovalca energetske politike in strategije v državi in regiji. Za širšo obravnavo predloga Energetskega koncepta Slovenije so se v družbi odločili, ker gre za ključen dokument, ki bo sooblikoval prihodnost Slovenije ne le na energetskem, temveč tudi na gospodarskem, okoljskem in širšem družbenem področju. Kot je uvodoma izpostavil mag. Boris Sovič, so strokovnjaki družbe Elektro Maribor objavljena gradiva povezana z Energetskim konceptom temeljito analizirali ter svoje pripombe in predloge strnili v obsežnejšo gradivo, ki ga bodo posredovali GIZ distribucije in pristojnemu ministrstvu.
Po njegovih besedah bo tako pred javno obravnavo gradiva med drugim tega treba uskladiti z zakonom in razčistiti njegov status, ustrezno dopolniti ključne izzive in stebre trajnostne energetike z upoštevanjem vpliva na zdravje ljudi in ekonomske sprejemljivosti oskrbe ter uravnotežiti obravnavo celotne energetske verige, od proizvodnje do prenosa in distribucije. Elektroenergetska omrežja so namreč ključna za prehod v nizkoogljično družbo, zato bi morala imeti tudi v strategijah in politiki temu primerno vlogo. Zagotavljati morajo namreč potrebno dinamičnost in prožnost za vključevanje novih uporabnikov (električna vozila, toplotne črpalke in druge naprave) in obnovljivih virov (male elektrarne) v energetski sistem, za kar pa bo potrebna nadaljnja izgradnja robustnih in naprednih omrežij oziroma precejšnja vlaganja. Strokovnjaki Elektra Maribor tako v predlaganem gradivu pogrešajo predvsem predstavitev nabora in načinov uporabe instrumentov države, s katerimi bo zagotavljala uresničitev zastavljenih strateških ciljev ter podrobnejšo obravnavo vprašanj povezanih s prihodnjo politiko cen, tarif, dajatev ter različnih podpor.
Kot je poudaril mag. Sovič, je za zagotovitev uspešnega prehoda v nizkoogljično družbo nujno treba zagotoviti tudi usklajenost usmeritev in ukrepov posameznih politik kot so energetska, okoljska, davčna ter politika urejanja prostora, varovanja zdravja in podobne.
V nadaljevanju posveta so bila soočena videnja različnih inštitucij, lokalnih skupnosti in podjetij, pri čemer je bil skoraj pri vseh izpostavljen finančni vidik kot eden pomembnejših. Dr. Vlasta Krmelj iz Energetske agencije za Podravje je tako dejala, da izvajanje politik vedno preide na lokalno raven, da imajo lokalne skupnosti precej opredeljene obveznosti, ni pa podrobneje opredeljenih stroškov in virov, ki naj bi izvajanje teh politik tudi omogočile. Stanislav Vojsk iz SODO je opozoril, da distributerje v prihodnje čakajo zahtevne naloge, saj naj bi se poraba električne energije v prihodnjem desetletju podvojila, srečujemo pa se s precejšnjo dotrajanostjo obstoječega omrežja in pomanjkanjem sredstev za uresničitev razvojnih načrtov.
Podobnega menja je bil tudi Silvo Ropoša iz Elektra Maribor, ki je poudaril, da bo večino bremena prihodnjega razvoja elektroenergetskega sektorja morala prevzeti distribucija. Mag. Aleš Osrajnik iz HSE je dejal, da naš hidropotencial ni izkoriščen, kot bi lahko bil, pri čemer pa bo treba doreči v katerih primerih je javni interes izrabe OVE pred vsemi drugimi interesi. Rafko Atelšek iz Impola je izpostavil, da industrijo v zvezi z energetskim konceptom zanima predvsem, ali lahko pričakuje v zvezi s tem dodatne obremenitve in, ali bodo ti bremenili vse uporabnike sistema, ali le tiste, ki povečujejo stroške.
Ljubo Germič iz Energetike Maribor, je opozoril, da bi pri oblikovanju naše energetske prihodnosti bil nujen interdisciplinaren pristop, pri čemer je denimo smiselno toplotno oskrbo obravnavati vzporedno s hranilniki toplote ter energetsko oskrbo prebivalstva skupaj s pametnimi zgradbami in tako iskati sinergije med posameznimi področji. Predsednik sindikata delavcev energetike Branko Sevčnikar je v zvezi z izbiro prihodnje energetske poti opozoril na tveganje, ki bi ga lahko državi prinesla prevelika uvozna odvisnost in poudaril, da cilj SDE oziroma zaposlenih v elektroenergetiki ostajata zanesljiva in konkurenčna oskrba slovenskega gospodarstva in prebivalstva z električno energijo. Kot je dejal, gre zasluga, da z oskrbo v minulih letih ni bilo težav, predvsem prizadevanjem vseh zaposlenih in brez njihovega tvornega sodelovanja tudi v prihodnje ne bo šlo.
Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije pa je poudaril, da bi energetski koncept moral določiti smernice, ki bodo omogočile blaginjo vsega prebivalstva in ne zgolj posameznih skupin ali lobijev ter, da bi njegovo časovno komponento morali omejiti največ do leta 2035, saj se soočamo z izjemno hitrim razvojem tehnologij, ki v energetiko prinašajo nove in okolju prijaznejše rešitve.
Drugače pa so vsi razpravljalci poudarili, da si tokratni vključevalni pristop ministrstva pri javni obravnavi gradiv zasluži vso pohvalo, čeprav gradivo potrebuje še številne dopolnitve, spremembe in uskladitve. Jurij Vertačnik iz Ministrstva za infrastrukturo je glede na vse slišano povedal, da bodo vse tehtne pripombe vzeli v zakup, da pa Energetski koncept ne more biti dokument, ki bi podrobneje obravnaval vsa odprta vprašanja in da je večina slišanega na tak ali drugačen način vendarle že bila upoštevana v predlogu koncepta. Sicer pa po obravnavi predloga v strokovnih krogih, sledi jeseni še javna obravnava in nato tudi vsi potrebni drugi koraki za sprejem oziroma končno potrditev Energetskega koncepta Slovenije.