O tem, kako kažejo letošnji poslovni rezultati ter kateri so Elesovi prednostni projekti in naloge v prihodnje smo se pogovarjali z direktorjem Aleksandrom Mervarjem.
Kako ocenjujete poslovno leto 2013 oziroma kakšni bodo rezultati ob koncu leta glede na zadane cilje?
Za zaposlene je leto 2013 izjemno turbulentno leto, saj sem že četrti letošnji direktor. Kljub temu pa to ni vplivalo na kvaliteto poslovanja. Dobro zastavljena strategija v letu 2011, spremenjen in uveljavljen nov pristop k investiranju, obvladovanje procesov in tveganj v procesih s strani zaposlenih, zanesljivo delovanje prenosnega omrežja, uspehi na mednarodnem področju z vidika tržnih relacij se bodo na koncu pokazali v precej boljšem 'uradno' prikazanem dobičku po obdavčenju. Ne smem pa pozabiti, da smo letos zaključili našo največjo investicijo vse od ustanovitve družbe, to je daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško in izjemno zahtevno in drago rekonstrukcijo stikališča NEK, ki smo ga leta 2007 brezplačno prejeli od NEK v izjemno slabem stanju.
Kateri prenosni in poslovni projekti so najbolj zaznamovali letošnje leto in kateri bodo ključni v letu 2014 in v naslednjih letih?
Poleg že omenjenih investicij, smo začeli tudi z aktivnostmi za pridobitev gradbenega dovoljenja za daljnovod 2x400 kV Cirkovce-Pince, ki predstavlja našo največjo posamično investicijo do leta 2020. Zaključujemo projekt implementacije novega centra vodenja prenosnega omrežja, smo v drugi polovici implementacije ERP-a. Posodabljamo telekomunikacijsko omrežje, zaključujemo prvo fazo projekta SUMO iz nabora projektov pametnih omrežij. S prvim januarjem letos je zaživela nova organizacija s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest. Še bi lahko našteval, vendar bom zaključil in dejal - poslovanje Elesa je skladno s strategijo družbe, začrtane konec leta 2011.
Z dvoletno zamudo bo najpozneje v januarju končno sprejet nov Energetski zakon, ki sistemsko ureja to področje. V kolikšni meri so bile upoštevane Elesove pripombe v predlogu zakona? Kako ga ocenjujete vi in ali bo novi zakon prinesel rešitve za težave, na katere Eles že dolgo opozarja?
Zakon ocenjujem kot izjemno obširen, vendar sistematično urejen in pregleden. Kar se tiče upoštevanja naših pripomb sem razočaran, sprejetih je bilo bore malo. Razumel bi, da so šle pripombe v smeri izboljševanja položaja Elesa v odnosu do drugih. Vendar daleč od tega. Naše pripombe so poudarjale predvsem pravno-tehnični položaj prenosnega omrežja, pristojnosti posameznih subjektov glede na določila evropske zakonodaje in povečanje donosov za našega lastnika - republiko Slovenijo.
Še posebej me skrbi nedorečenost glede naše bodoče zakonske obveze prevzema 110 kV omrežja v lasti drugih pravnih oseb. Predlog zakona določa samo, da mora Eles to prevzeti, odplačno, v roku treh let od izdaje uredbe, s katero se bo določila točka razmejitve prenosnega od distribucijskega omrežja. Nikjer v zakonu pa ni določeno, kako se bo to omrežje vrednotilo, kdo bo Elesu zagotovil vire ter v kakšni višini in to ne samo za odplačni prevzem, ampak tudi za njegovo kasnejše obratovanje, vzdrževanje, v prvem koraku pa predvsem za potrebne revitalizacije, po naši presoji, omrežja v relativno slabem povprečnem stanju.
Z vidika odgovornosti za primer izpada tega prevzetega omrežja v določenem obdobju po datumu prevzema bomo naredili vse, da se nam ne ponovi slaba izkušnja ob prevzemu stikališča NEK. Mislim predvsem na časovno omejeno odgovornost za povzročeno škodo bivših lastnikov, v kolikor bo vzrok izpada slabo omrežje.
Še posebej se bojim pretiranega apetita obstoječih lastnikov po visokih odkupnih cenah. Glede na splošno finančno stanje določenih lastnikov omrežja ocenjujem, da vlada prepričanje, kako lep in donosen posel bo to. A že v naprej sporočam - kupovali bomo na podlagi ocene vrednosti, določene z jasno, predhodno določeno metodologijo, ki bi jo morala z uredbo uzakoniti vlada. V kolikor je ne bo, jo bomo izdelali sami, pri tem pa bomo iskali tudi mnenje Računskega sodišča.
Kar se tiče omrežja v lasti distribucij, si vire še nekako predstavljam, in sicer se bo pripadajoči del omrežnine z distribucij prenesel na Eles. Problem predstavlja omrežje v lasti proizvajalcev električne energije in proizvodnih družb, ki so neposredno povezane na prenosno omrežje. To omrežje in z njim pripadajoči stroški so izven obsega sedanjega sistema omrežninskih dajatev. Posebno poglavje bodo kadri, ki jih bo potreboval Eles. Tu bomo zelo selektivni in ne bomo pristali na izbor potrebnega kadra s strani tretjih. S tem mislim, da ne bomo dovolili, da bi nam sedanji lastniki tega omrežja vsiljevali kader po svojem izboru.
Evropska komisija je nedavno sprejela seznam prednostnih energetskih projektov vseevropskega pomena, na katerem je tudi nekaj Elesovih projektov. Kaj to pomeni za Eles in, kaj ga s tem v zvezi čaka v prihodnje?
Eles je za seznam (seznam PCI projektov) prijavil štiri projekte. Dva od njih se nanašata na čezmejne povezave z Italijo, eden na čezmejno povezavo z Madžarsko in eden na prehod obstoječega 220 kV na 400 kV omrežje v republiki Sloveniji. Nabor in prijava teh projektov je bila narejena pred nastopom mojega mandata, temeljila pa je na določenih predpostavkah. Njihova izvedba bo pomenila precejšen organizacijski, kadrovski, finančni in izvedbeni zalogaj. Vse te projekte smo že vključili v naš zadnji desetletni načrt razvoja prenosnega omrežja 2013-2022. Trenutno največ dejavnosti posvečamo projektu izgradnje daljnovoda 2x400 kV Cirkovce-Pince s pripadajočim RTP Cirkovce. Evropski parlament in Svet EU sta sprejela uredbo, ki podrobno določa pravila glede teh projektov. Med drugim določa oziroma naj bi omogočila ukrepe za pravočasno izvajanje projektov skupnega interesa s poenostavitvijo, tesnejšim usklajevanjem in hitrejšim procesom umeščanja v prostor. Določa pravila in smernice za čezmejno razporeditev stroškov in s tveganji povezane pobude v zvezi s projekti skupnega interesa ter določa pogoje za upravičenost projektov skupnega interesa do finančne pomoči EU.
Ker je naše prenosno omrežje, še posebej z izgradnjo in priključitvijo daljnovoda 2x400 kV Beričevo-Krško izjemno robustno, dosega t.i. kriterij N-1, čezmejne kapacitete pa za nekajkrat presegajo t.i. komercialne čezmejne kapacitete - NTC, saj naj bi bila sosednja omrežja v Avstriji in Italiji prešibka, bom s posebno skrbnostjo spremljal predvsem, v katero smer se bo oblikovala metodologija izračuna čezmejne razporeditve stroškov teh PCI projektov. Pomembna bo tudi višina pomoči EU za financiranje teh projektov. V kolikor bomo ugotovili, da nekateri od teh projektov (vprašljiva sta predvsem dva projekta) ne izpolnjujejo ciljev, ki smo si jih postavili in bi njihova izvedba pomenila predvsem finančno breme tako za Eles kot za slovenske porabnike električne energije, bomo od njih, skladno z določili omenjene uredbe, odstopili, saj je vključitev temeljila na nepravilnih informacijah, ki so bile ključne za odločitev pri prijavi projektov.
Kakšen je sicer vaš pogled na dogajanje v slovenski elektroenergetiki v letošnjem letu in kakšni so obeti za Eles za poslovno leto 2014?
Letošnje leto bo z vidika doseganja poslovnih rezultatov za slovensko elektroenergetiko dobro leto. Kljub temu pa menim, da letos nismo uspeli razrešiti nobenega od strateških vprašanj, kot so: kdaj, kdo in s katerimi finančnimi viri se bo realizirala gradnja srednjesavske verige HE. Nobene nove usmeritve ni pri morebitni gradnji NEK II. Situacija v TET in RTH je nespremenjena in brez jasne prihodnosti. Še vedno je nedorečena in nezaključena zgodba glede TEŠ 6, vsaj kar se virov financiranja in cene lignita tiče. Še vedno nimamo usklajene nacionalne zakonodaje z EU direktivo 72/2009. Zobe je pokazala brezglava politika subvencioniranje OVE, ki nam bo v prihodnjih desetih letih 'pojedla' še en blok 6.
Od prihodnjega leta dalje pa napovedujem izjemno težke čase, predvsem za oba proizvodna stebra. Obstoječa cena električne energije na energetskih borzah je katastrofalno nizka. Ne omogoča nikakršnega razvoja, investiranja, če sem iskren, tudi stabilnega tekočega poslovanja ne. Ni mi povsem jasno, kako se bomo lahko izvili iz tega primeža. V kolikor se bo skušalo dvigovati cene na slovenskem trgu, bo nanj pritisnila mednarodna konkurenca in še kaj bi lahko izpostavil. Menim, da se te situacije premalo zavedamo. Ocenjujem tudi, da takšno stanje ne bo trajalo v nedogled. Res bo izjemno težko, potrebno bo zdržati in pozabiti, kako lepo je bilo.
Kar se Elesa tiče bi najprej poudaril, da se cena za uporabo prenosnega omrežja znižuje. Leta 2015 bo kar 15 odstotkov nižja, kot je bila leta 2012. Letos bomo dosegli dvakrat boljše rezultate poslovanja kot v letu 2012. Kljub temu ocenjujem, da bomo poslovali v okviru pravkar sprejetega srednjeročnega poslovnega načrta za obdobje 2014 - 2016. Seveda pa imamo tudi pri nas kup problemov in skrbi. Ključna sta nadaljnja usoda Taluma in prevzem 110 kV omrežja, ki je v lasti drugih pravnih oseb.
Polona Bahun
Več preberite v aktualni številki Našega stika