Z analizo, ki zajema primerjavo vpliva obstoječe in stare omrežninske metodologije za male poslovne porabnike, za največje gospodarske odjemalce na srednjenapetostnem omrežju in za dva največja industrijska porabnika na visokonapetostnem omrežju, je direktor ELES-a mag. Aleksander Mervar želel empirično preveriti navedbe nekaterih interesnih skupin, da naj bi se nova metodologija obračuna omrežnine glede na staro metodologijo odrazila v negativnih (finančnih) učinkih za določene skupine odjemalcev. Oziroma, kot je bilo večkrat izpostavljeno s strani predstavnikov gospodarstva, da pomeni uvedba nove omrežninske metodologije »katastrofo za slovensko gospodarstvo« in da mu »bistveno zmanjšuje konkurenčni položaj«.
Analiza je v zvezi s tem pokazala, da takšne trditve ne držijo in, da strošek za omrežnino celo pri največjih porabnikih električne energije na srednjenapetostnem omrežju predstavlja le nekaj več kot 11 odstotkov v strukturi vseh stroškov električne energije. Analiza je sicer pokazala, da se bo njihov strošek za omrežnino povečal za povprečno 26,5 odstotka, pri čemer pa bo, ne glede na razmeroma visok odstotek povečanja, delež stroška za omrežnino še vedno bistveno nižji od tistega, ki ga za omrežnino plačujejo veliki poslovni odjemalci v EU. Ob tem je še posebej poveden podatek, da bodo veliki poslovni odjemalci v Sloveniji po novi metodologiji za omrežnino v povprečju plačevali le 0,43 odstotka glede na svoje celotne poslovne prihodke.
Ob tem gre tudi izpostaviti, da nova metodologija v primerjavi s staro ne prinaša družbi ELES in elektrodistribucijskim podjetjem nobenih dodatnih prihodkov, pač pa zgolj spreminja dinamiko prilivov, in sicer tako, da jih prejemniki dobijo več v visoki in manj v nizki sezoni, ter prerazporeja omrežninsko obremenitev po uporabnikih.
ELES je na podlagi omenjene analize oblikoval tudi nekaj predlogov za sremembo sedanje metodologije za obračun omrežnine, in sicer, da se v roku dvoletnega prehodnega obdobja ukineta dve sezoni, da se za delavnike uporabljajo trije časovni bloki, za dela proste dni pa dva, da se konica določa kot povprečje desetih koničnih obremenitev za vsak časovni blok za mesec, za katerega se izstavi račun, da se odpravi sankcioniranje prekoračitve dogovorjene obračunske moči ter razmisli o povečanju tarif za moč ter hkrati o zmanjšanju tarif za električno energijo pri negospodinjskih odjemalcih ter, da se zmanjša razlika višine tarif za posamezne časovne bloke. V ELES-u še predlagajo, da se opravi dodatna analiza za specifične porabnike (denimo sezonske dejavnosti) in če se izkaže, da je to smiselno, se zanje uvedejo posebne tarife tako za moč kot za električno energijo. Prav tako pa opozarjajo, da se vsaka morebitna sprememba tarif ne bi smela odraziti v zmanjšanih prihodkih za družbo ELES in pet elektrodistribucijskih podjetij v primerjavi s staro metodologijo, saj je to edini vir prihodkov za investicije, ki omogočajo zeleni prehod. (bj)
Celotna analiza je dostopna tukaj.