Podjetje Elektro-Slovenija bo z novo organiziranostjo poslovne procese v prihodnje še bolj optimiziralo.
Elektro-Slovenija je kot sistemski operater prenosnega omrežja zadolžen za nemoten prenos električne energije od proizvajalcev do odjemalcev in hkrati skrbi tudi za usklajeno obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema s sosednjimi. Za kakovostno opravljanje svojih nalog mora zato redno vzdrževati in nadgrajevati slovensko prenosno omrežje, ki se lahko po ključnih kazalcih brez sramu primerja s podobnimi sistemi v drugih evropskih državah. Kakšne poslovne rezultate si v Elesu obetajo ob koncu letošnjega leta, katere projekte še načrtujejo in kateri izzivi jih še čakajo, so vprašanja, s katerimi smo tokrat potrkali na vrata direktorja mag. Milana Jevšenaka.
Kako ocenjujete poslovno leto 2012 oziroma kakšni bodo poslovni rezultati ob koncu leta glede na pričakovanja zapisana v letošnjem poslovnem načrtu?
Če pogledamo poslovanje zadnjih nekaj let oziroma v obdobju odkar sem jaz dogovoren za vodenje družbe, lahko ugotovimo, da se poslovanje družbe izboljšuje iz leta v leto. Tako smo že lani dosegli v vsej zgodovinski dobi od ustanovitve sistemskega operaterja prenosnega omrežja, to je od leta 2001, najboljši poslovni rezultat. Sodeč po zadnjih podatkih, pa bodo letos ti rezultati še boljši. Ob tem gre poudariti, da je k takšnemu uspehu v prvi vrsti prispevala predvsem optimizacija poslovnih in nabavnih procesov, ki ju izvajamo že ves čas, pa tudi dosledno upoštevanje zakona o javnih naročilih, s čimer smo uspeli zmanjšali stroške izgradnje in vzdrževanja naprav glede na prejšnja leta. Poleg tega so se nam bistveno povečali prihodki iz naslova oddaje čezmejnih zmogljivosti, in sicer predvsem po zaslugi stalnega povečevanja prenosnih zmogljivosti proti Italiji. Pričakujem, da bomo tudi v celoti izpolnili zastavljene načrte ob začetku leta. Še več, eno od večjih letošnjih investicij 2x110 kV daljnovod Beričevo-Trbovlje smo končali bistveno pred rokom, dobro pa potekajo tudi dela na drugem ključnem objektu 2x400 kV daljnovodu Beričevo-Krško, ki naj bi ga končali sredi prihodnjega leta.
Ko ste že omenili investicije, za leto 2012 velja, da je za Eles po tej plati eno najzahtevnejših. Katere projekte, poleg že omenjenih, pa bi kazalo letos še izpostaviti oziroma kateri bodo ključni v letu 2013 in naslednjih letih?
Kot že rečeno, gradnjo daljnovoda Beričevo-Trbovlje smo že uspešno pripeljali h koncu, v naslednjem letu pa kot ena osrednjih naložb seveda ostaja dokončanje daljnovoda Beričevo-Krško. Na tej trasi imamo ta hip že vgrajene vse temelje stebrov, razen petih, pri čemer naj bi tudi to problematiko kmalu ustrezno razrešili, potem pa večjih ovir za nadaljevanje del ni. Tako da pričakujem, da bodo tudi ta daljnovod zgradili precej pred prvotno predvidenim rokom in ga prihodnje leto uspešno vključili v omrežje. Omenjena projekta sta bila letos tudi v središču naše pozornosti, pri tem pa gre denimo omeniti še gradnjo RTP Ilirska Bistrica in dokončanje primorske zanke oziroma dokončanje posodobitve stikališča v RTP Gorica, kjer so bile zamenjane vse zbiralnice. Na omenjenem območju žal ostaja še črna točka nekaj stometrski odsek v Renčah, kjer čakamo na nov državni prostorski načrt. Trenutno so v obdelavi različice možnih rešitev, dokončno pa pričakujemo prihodnje leto, ko naj bi končno sklenili tudi to investicijo. S tem se bo bistveno povečala obratovalna zanesljivost primorske regije, ki pa bo še vedno napajana le iz RTP Divača. To ostaja tudi največja slabost primorske zanke. Sicer pa še naprej delamo tudi na projektu izgradnje 400 kV daljnovoda Okroglo-Udine, ki naj bi se nato zazankal v eno od primorskih RTP. S to povezavo bi omogočili tudi neposredno priključitev črpalne elektrarne Avče na 400 kV omrežje, s tem pa bi se tudi bistveno izboljšala zanesljivost napajanje severnoprimorske regije.
Prav tako že intenzivno delamo tudi na projektu 400 kV Cirkovce-Pince, za katerega je bil državni prostorski načrt letos končno potrjen. Pred kratkim sem se sestal z Madžari in skupaj smo pregledali izpolnjevanje podpisane pogodbe, ki predvideva da bo naš odsek tega prvega povezovalnega daljnovoda med sosednjima državama dokončan v letu 2015. Za leto 2013 tako načrtujemo pridobivanje potrebnih služnosti in sklenitev pogodb z lastniki, investicijsko pa naj bi bil najbolj zahteven del na tem projektu v letih 2014 in 2015, ko naj bi začeli s konkretno gradnjo in jo potem tudi kmalu končali.
Z novim letom bo začela veljati tudi nova organiziranost družbe. Kateri so poglavitni cilji, ki so vas vodili k prenovi in kaj si od sprememb obetate?
Mi smo bili kot sistemski operater ustanovljeni že leta 2001 in takrat še nismo ustrezno prilagodili naše organiziranosti sedanjim zahtevam, kar je tudi razumljivo, saj smo bili eden prvih sistemskih operaterjev v Evropi in nekih izkušenj s tem niti ni bilo. Druge države so sistemske operaterje iz vertikalno organiziranih družb izločile veliko pozneje, zadnje šele pred dobrim letom ob uveljavitvi tretjega paketa. Zdaj je naša dejavnost več ali manj podrobno predpisana z evropsko zakonodajo in s tem je posredno določena tudi strukturna organiziranost, ki sicer ne more biti po vseh državah enaka, prav tako pa tudi ne preveč različna. Ob upoštevanju teh kriterijev smo se pred dvema letoma lotili obsežne reorganizacije, s ciljem, da bi družbo prilagodili potrebam sodobnih poslovnih procesov. Temeljito smo vse te procese popisali in preučili in na koncu se je izluščila nova organiziranost, ki bo po prehodnem obdobju v celoti zaživela s prihodnjim letom.
Upamo, da bomo s tem dosegli tudi poglavitni cilj, ki smo si ga na začetku zastavili, to je optimizacijo delovnih procesov, posledično znižanje stroškov in zagotovitev zanesljivega in kakovostnega prenosa električne energije tudi v prihodnje.
Brane Janjić
Celoten pogovor z mag. Milanom Jevšenakom si lahko preberete v novi številki tiskane izdaje revije Naš stik.