Dvosistemski daljnovod 400 kV Cirkovce-Pince bo slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje končno povezal z madžarskim, s katerim Slovenija še nima povezave.
Ob tej priložnosti so pripravili slavnostni dogodek, ki so se ga udeležili tudi slovenski premier Janez Janša, madžarski premier Viktor Orban in hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Kot je v nagovoru gostom dejal direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar, gre za največjo investicijo družbe v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa, ki je vredna dobrih 150 milijonov evrov. Za družbo ELES in seveda tudi za celotno Slovenijo je to izjemen dogodek. Po letih prizadevanj za začetek izgradnje te izjemno pomembne mednarodne povezave, jim je z intenzivnim delom v zadnjem desetletju to končno uspelo.
Postopek priprave DPN načrta za umestitev daljnovoda v prostor so namreč začeli že leta 2000, konec leta 2009 je bila izvedena javna razgrnitev predloga DPN, ki so ji sledile javne obravnave. Po dodatnih usklajevanjih in pridobitvi vseh strokovnih mnenj je vlada 12. julija 2012 sprejela Uredbo o DPN za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince. Po njenem sprejetju so v Elesu veliko energije in truda vložili v krepitev odnosov z lokalnimi skupnostmi. Vzpostavili so dobro sodelovanje z župani desetih občin, po katerih poteka trasa, prvič organizirali informativne dneve za zainteresirano javnost, jo nato vseskozi vključevali, in navezali korektne stike z lastniki parcel. Vse naštete aktivnosti so pripomogle k uspešni sklenitvi služnosti z več kot 3200 lastniki parcel.
Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Agencija Republike Slovenije za okolje je odločbo o okoljevarstvenem soglasju za projekt izdala 20. marca 2018, nato so začeli pridobivati gradbeno dovoljenje. Prvo delno gradbeno dovoljenje so prejeli 24. januarja letos, ki sta mu sledili še dve delni dovoljenji v mesecu maju. Poudaril je, da je projekt izjemnega pomena ne samo za Slovenijo, ampak tudi za širšo regijo in Evropo. Zato je bil projekt leta 2015 uvrščen na seznam projektov skupnega interesa. Leta 2019 pa so v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope zanj uspeli pridobiti tudi 50 milijonov evropskih sredstev. Ko bo daljnovodna povezava vzpostavljena, se bo povečala zanesljivost delovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Povečala se bo možnost prenosa električne energije z Madžarsko, kakor tudi celotno vzhodno regijo. Izboljšala se bo zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji ob izpadih večjih proizvodnih objektov oziroma drugih nepredvidenih dogodkih in obratovalnih težavah, ko bo omogočena tudi dodatna pomoč prek madžarskega prenosnega omrežja. Povezava pa bo omogočila tudi večjo integracijo trga v regiji in olajšala dostop do vzhodnih trgov z električno energijo, kar bo dolgoročno prineslo ugodnejše cene električne energije za slovenske odjemalce in posledično dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in slovenskih izdelkov na svetovnih tržiščih.
Po njegovem mnenju je bi ključ za uspeh sodelovanje – tako Elesovih ekip kot sodelovanje z državnimi institucijami ter z madžarskim in hrvaškim operaterjem prenosnega omrežja Mavirjem in Hopsom.
Slovenski premier Janez Janša je izpostavil, da je priprava projekta trajala kar desetkrat dlje, kot bo trajala sama gradnja, ki naj bi bila po načrtih Elesa končana do leta 2022. Ker gre za izjemno pomemben in hkrati izjemno zahteven projekt, ki zahteva upoštevanje številnih pravil in usklajevanj različnih interesov, postopki trajajo dlje, a 20 let je predolga doba. Po njegovih besedah to kaže, da imamo v Sloveniji žal velikanske težave s hitrostjo razvojnih projektov in njihovega umeščanja v prostor, ne toliko s samo gradnjo, pač pa nasploh z birokratsko navlako. In prav ta primer nam mora biti dodatna spodbuda za debirokratizacijo države in, da se nikoli več ne bo zgodilo, da bi postopki trajali 20 let, preden začnemo graditi.
Poudaril je, da je daljnovod izjemnega pomena, saj kljub temu, da električno energijo danes jemljemo kot nekaj samoumevnega, je ta tudi v 21. stoletju ključen označevalec in omogočevalec civilizacije. Tako kot zdravje začnemo ceniti, ko zbolimo, se tudi tega, kaj pomeni elektrika, običajno zavemo šele takrat, ko je ni. Da bo oskrba z električno energijo trajna in samoumevna tudi v kritičnih situacijah, je to ena od prioritet države. Pomembno je, da smo z sosednjimi državami povezani energetsko in infrastrukturno v razvojnih projektih in tudi v času preizkušenj.
Središče razvoja se pomika proti vzhodu
Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da bo ta dogodek, zapisan v zgodovinske knjige, ne le zaradi energetskega povezovanja, pač pa zaradi pomembnega trenutka med državama. Srednja Evropa, po njegovem mnenju postaja pomembna regija, središče razvoja pa se premika proti vzhodu. Povezave med temi državami, kamor sodijo tudi Slovenija, Madžarska in Hrvaška, vse bolj pridobivajo vrednost in zato postajajo pomembne za celotno EU. Pomembno področje za krepitev povezav teh držav pa so tudi energetika, železnice in plinovod. Kot je dejal, projekt zrcali tesno povezavo s Slovenijo, projekt pa je za Madžarsko zelo pomemben, saj je cena električne energije za državljane Madžarske zelo pomembna. Pohvalil se je, da imajo že danes najnižjo ceno električne energije v Evropi in drugo najnižjo ceno zemeljskega plina.
Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman pa je dejal, da je daljnovod pomemben projekt infrastrukturnih povezav med sosednjimi državami, Hrvaško, Slovenijo in Madžarsko. Prav tako je gradnja daljnovoda v interesu celotne EU, ki se trudi okrepiti infrastrukturne povezave v srednji Evropi. V prihodnje bo po njegovem potrebno dodatne napore usmeriti v dolgoročno zanesljivost energetskih sistemov, k čemur bo gotovo doprinesel tudi ta projekt. Vloga energetskega sektorja bo zelo pomembna tudi za gospodarsko okrevanje EU. Daljnovod bo doprinesel k boljši integraciji trga z električno energijo in ojačal oskrbo in dostop do trga z električno energijo v tem delu Evrope. Je plod dobrega sodelovanja slovenskega in hrvaškega operaterja, ki zrcali dobrososedske odnose vseh na gospodarskem področju, ki so sodelovali pri projektu.
Dogodek se je zaključil s simboličnim odkritjem gradbiščne table, ki jo je opravil direktor družbe ELES mag. Aleksander Mervar. Pripravljalna dela na trasi daljnovoda so se sicer pričela že septembra, zaradi spremenjene dinamike projekta pa se bodo gradbena dela predvidoma hkrati pričela na več delih trase, zaključila pa se bodo do konca leta 2021.