Mednarodna agencija za energijo IEA je objavila poročilo o gibanju globalnih emisij v minulem letu in ugotovitve niso prav nič spodbudne. Tako so se emisije CO2 lani na svetovni ravni povečale kar za 6 odstotkov na 36,3 milijarde ton oziroma na najvišjo raven doslej. Poglavitna krivca za neljube emisijske razmere naj bi bilo hitro okrevanje gospodarstva po pandemiji in povečana uporaba premoga za proizvodnjo potrebne električne energije. Lansko zvišanje emisij CO2 za več kot dve milijardi ton na letni ravni je bilo hkrati tudi največje doslej v absolutnem smislu, okrevanje svetovnega gospodarstva pa se je posledično lani precej odmaknilo tudi od trajnostnih ciljev. Kot rečeno, je k znatnemu povečanju emisij levji delež prispevala večja uporaba premoga, ki je še zlasti po skokoviti rasti cen zemeljskega plina kljub dodatnim okoljskim dajatvam spet postal konkurenčen. Premog je tako lani prispeval kar 40 odstotkov vseh emisij CO2 in dosegel rekordno raven 15,3 milijarde ton, precej nad ravnijo iz letas 2019 pa so bile lani tudi emisije povezane z uporabo zemeljskega plina, ki so dosegle 7,5 milijarde ton. K rekordnim skupnim izpustom so z 10,7 milijarde ton CO2 prispevali tudi naftni derivati, kar pa je predvsem zaradi počasnejšega okrevanja globalnega transporta, zlasti letalskega prometa, še vedno bilo precej pod ravnmi pred epidemijo. Kljub povečani porabi premoga, je bil lani delež jedrske energije in obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije še vedno precej večji od premogovnih termoelektrarn.
Še več, proizvodnja iz obnovljivih virov je lani prav tako podrla dosedanje rekorde, saj je bilo iz njih zagotovljenih več kot 8000 TWh električne energije oziroma za 500 TWh več kot leta 2020. Pri tem so vetrne elektrarne prispevale 270 TWh, sončne elektrarne pa 170 TWh, medtem, ko je bila globalna proizvodnja hidroelektrarn, zaradi izrazite suše v ZDA in Braziliji, lani nekoliko okrnjena.
Drugače pa je k globalnemu povečanju emisij tudi lani največ prispevala Kitajska, pri čemer so se emisije iz te države v obdobju 2019 do 2021 povečale kar za 750 milijonov ton, pri čemer ne gre prezreti dejstva, da je bila Kitajska edina država, ki ji je kljub pandemiji uspelo v zadnjih dveh letih ohraniti gospodarsko rast. Tako so se samo lani emisije CO2 na Kitajskem povzpele na skoraj 12 milijard ton, kar je predstavljalo tretjino vseh svetovnih emisij.
K temu seveda prispeva izjemno povpraševanje po električni energiji na Kitajskem, kjer beležijo kar desetodstotno rast porabe, ki ji ne morejo slediti samo z obnovljivimi viri, ampak si v veliki meri pomagajo tudi s termoelektrarnami na premog. Podobne razmere so tudi v Indiji, nekaj upanja, da je globalno vendarle mogoče obrniti te negativne trende, pa dajejo podatki o sicer počasni, a vendar padajoči rasti emisij v razvitih ekonomijah. Tako so bile lani emisije CO2 v ZDA za 4 odstotke nižje kot leta 2019 in v EU za 2,4 odstotka, za približno 2,7 odstotka pa tudi na Japonskem.