Po podatkih evropskega statističnega urada so v tretjem četrtletju 2024 največji delež k skupnim emisijam toplogrednih plinov prispevale predelovalne dejavnosti (21,6 odstotka), oskrba z električno energijo in plinom (16,3 odstotka), transport in skladiščenje (16,1 odstotka) ter gospodinjstva (15,7 odstotka). Pri tem gre izpostaviti, da sta največ k skupnemu zmanjšanju emisij v navedenem obdobju v primerjavi z letom 2023 prispevala oskrba z električno energijo in plinom, kjer so se emisije zmanjšale za 6,7 odstotka, ter promet in skladiščenje, kjer so bile emisije za 0,9 odstotka manjše kot leto prej.
Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zabeleženo v 16 državah EU
V tretjem četrtletju 2024 je bilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej ocenjeno v šestnajstih državah EU, pri čemer so največje zmanjšanje dosegli v Avstriji (za 7,8 odstotka), na Madžarskem (za 3,3 odstotka) in na Danskem (za 2,8 odstotka). Zanimiva je tudi primerjava zmanjšanja emisij v povezavi z rastjo BDP, pri čemer je gospodarska rast bila ob hkratnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov zabeležena v dvanajstih državah EU (Malta, Hrvaška, Španija, Danska, Češka, Portugalska, Francija, Nizozemska, Poljska, Belgija, Finska in Nemčija), v štirih pa je bil hkrati ob zmanjšanju emisij zaznan tudi upad BDP-jav (Madžarska, Avstrija, Estonija in Romunija). Slovenija se je po ocenah na tej lestvici znašla v nevtralnem položaju, pri čemer naj bi emisije sledile gospodarski rasti.