Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so emisije toplogrednih plinov v evropski 27-terici v tretjem četrtletju znašale 881 milijonov ton ekvivalentov CO2, kar je sicer še bilo nekoliko pod ravnmi pred pandemijo (leta 2019 so te znašale 891 milijonov ton), so se pa te opazno zvišale v primerjavi z enakim četrtletjem leto prej, in sicer za skoraj 6 odstotkov. To povečanje je v veliki meri posledica učinka gospodarskega okrevanja po močnem zmanjšanju dejavnosti v istem četrtletju 2020, ki ga je povzročila kriza COVID-19, pri čemer se je zvišanje emisij pokazalo v večini držav članic. So pa te v nekaterih državah tudi v tretjem lanskem četrtletju ostale nizke, pri čemer so se v primerjavi z enakim obdobjem leto prej najbolj zmanjšale v Sloveniji (za -2,6 odstotne točke), Luksemburgu (za -2,3 odstotne točke) in na Nizozemskem (za – 1,6 odstotne točke), najbolj pa poskočile v Bolgariji (za 22,7 odstotka), Latviji (za 16,2 odstotka) in Grčiji (za 13,1 odstotka).
In kaj kažejo primerjave med posameznimi sektorji? Za večino emisij toplogrednih plinov so bili tudi v tretjem lanskem četrtletju odgovorni proizvodnja (23-odstotni delež), oskrba z električno energijo (21-odstotni delež) ter gospodinjstva in kmetijstvo (oba po 14-odstotni delež). Emisije so se v primerjavi z letom prej povečale v vseh sektorjih, najbolj pa emisije iz prometa in skladiščenja (za 17 odstotkov), rudarstva (za 9 odstotkov) ter proizvodnje in gradbeništva (oboje za 8 odstotkov). V Eurostatu ob tem še ugotavljajo, da se, kljub učinku gospodarskega okrevanja med istimi četrtletji 2020 in 2021, dolgoročni trend emisij toplogrednih plinov v EU vendarle enakomerno zmanjšuje.