Po besedah ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka, ki se je nedavno mudil na obisku v naši edini napravi za termično obdelavo nerecikliranih odpadkov in blata Toplarni Celje, je epidemija razgalila tudi nekatere probleme na področju ravnanja z odpadki. Tako del odpadkov, ki bi jih v Sloveniji lahko termično obdelali, odvažamo v tujino ali pa jih odlagamo na deponije, kar pa ni sprejemljivo. «Obrnjena piramida ravnanja z odpadki predvideva, da najprej skušamo v največjem delu preprečiti nastajanju odpadkov oziroma, da do njih sploh ne pride. Če že nastanejo, naj bi jih v največji možni meri reciklirali, na samem dnu omenjene piramide pa ni samo odlaganje, temveč tudi možnost termične obdelave preostanka odpadkov. Naprava v Celju predstavlja primer dobre prakse in bi nam lahko pomagala tudi pri načrtovanju drugih podobnih objektov oziroma naprav v državi«, je povedal mag. Vizjak.
Kot je še dejal, je bil predlog Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov že v javni obravnavi in v kratkem naj bi uredbo sprejela tudi vlada. Nato sledi objava razpisa za podelitev koncesij, pri čemer so zanimanje za tovrstno dejavnost poleg Celja, ki želi obstoječe zmogljivosti povečati iz sedanjih 30 tisoč na 40 tisoč ton, že izrazili tudi v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. Minister je ob tem poudaril, da je predpogoj za vse naprave poslovanje in obratovanje z najvišjimi tehnološkimi in okoljskimi standardi, pri čemer se je v svojem dosedanjem delovanju že dobro izkazala celjska Toplarna. V vsem času obratovanja namreč ni nikoli presegla dovoljenih mejnih vrednosti glede izpustov, s pridobljeno toploto v procesu sežiganja odpadkov pa po konkurenčnih cenah oskrbuje kar 7.000 celjskih gospodinjstev. Kdaj naj bi podobne naprave zaživele tudi v drugih krajih je za zdaj težko napovedati, saj investitorje po dodelitvi koncesij čakajo še dolgotrajni postopki pred odobritvijo gradbenega dovoljenja. Naj bi pa te naprave po Vizjakovih besedah začele delovati še v tej finančni perspektivi, torej do leta 2027. Zanje so v njej zagotovljena tudi določen sredstva, in sicer skupno 60 milijonov evrov, s katerimi naj bi država pomagala investitorjem pokriti do 30 odstotkov predvidenih stroškov postavitve tovrstnih naprav.
Kakorkoli že, vsekakor so tudi sežigalnice odpadkov ena od priložnosti na seznamu tehnologij, s katerimi bi lahko zmanjšali negativne vplive naše dejavnosti na naravo in hkrati pridobili tudi dragocen dodaten energetski vir.