ELES je danes pripravil dogodek o vlogi pametnih omrežij v okviru Energetskega koncepta Slovenije (EKS).
Kot je ob začetku dogodka ob predstavitvi infrastrukturnega projekta pametnih omrežij SINCRO.GRID poudaril direktor področja za strateške inovacije v Elesu mag. Uroš Salobir se zgodba tega projekta začne z decentralizacijo in ima veliko dimenzij. Za ELES je ta projekt pomemben predvsem z dveh vidikov: zelo pomembnega povečanja deleža OVE in spremembe vloge odjemalca iz pasivnega spremljevalca dogajanja v aktivnega udeleženca elektroenergetskega sistema. Decentralizacija kot taka ima veliko vplivov na elektroenergetski sistem in zelo pomembna je sprememba pretokov, ki so vedno bolj nepredvidljivi. Sistemske elektrarne obratujejo vedno manj, sistemskih storitev pa bomo potrebovali vedno več. Naši dolgoročni cilji, povezani z decentralizacijo je nemotena oskrba z električno energijo ob vedno večjem deležu OVE. Partnerji pri projektu se ukvarjajo predvsem z vprašanjem, katere omejitve lahko odstranimo na poti do tega pomembnega cilja. To so prožnost jalove moči, termična zmogljivost daljnovodov in fleksibilnost delovne moči.
Razbijali fame v energetiki
V uvodnem pogovoru z direktorjem Elesa, mag. Aleksandrom Mervarjem, ki ga je vodil direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, sta se sogovornika najprej dotaknila TEŠ 6. Mag. Mervar je bil namreč še v prejšnji vladi zaprošen za oceno ustreznosti moči bloka 6. V njej je ugotovil, da je objekt prevelik in da lignita ne bo dovolj, zato je ocenil, da bi bil 400 MW blok dovolj za nebistveno manjšo proizvodnjo v njegovi življenjski dobi. Tako velika investicija tudi ne bi pomenila zadolževanja. Opozoril pa je, da bi blok v vsakem primeru prinašal določeno izgubo, je pa blok na zelo visokem tehnološkem nivoju. Ob tem je dejal, da navedbe, koliko so davkoplačevalci že plačali za blok 6, ne držijo, saj zanj do danes niso plačali še niti evra. Za fotovoltaiko pa plačujejo 70 milijonov evrov na leto. Po trenutno veljavnih cenah je blok 6 stroškovno najnižja cena. Na področju OVE bomo morali nekaj narediti, vse pa bo dražje kot je danes.
Ko govorimo o ceni elektrike, se danes srečujemo z absurdom. Medtem ko cena proizvajalcev in tudi trgovcev pada, končna cena električne energije raste. Pa ne zaradi klasičnih virov, ampak prav zaradi OVE, je dejal mag. Mervar. Do kod bodo šle še cene električne energije, je odvisno od usmeritev na področju energetike. Vedeti moramo, koliko naše gospodarstvo zmore in kako lahko vplivamo na gospodinjstva. Dejstvo pa je, da bolj bomo šli proti OVE, višje bodo končne cene električne energije.
Sogovornika sta načela tudi temo delitve energetike na dva stebra, ki se je zgodila v prejšnjem desetletju. Kot je dejal direktor Elesa, mag. Aleksander Mervar, je GEN-I s svojo infrastrukturo, kadri, vplivom v regiji in produkti rezultat te delitve in to je bila ena najboljših posledic te delitve. Delitev je bila narejena, ko so bile cene električne energije 60, 70 ali 80 evrov MWh in bloka 6 še ni bilo. GEN energija ima trden in močan finančni položaj, HSE pa veliko težav z odplačevanjem posojil, zato bi sam v teh razmerah stebra združil in ju organiziral po vrstah proizvodnje. Razlog je predvsem sinergija pri investicijski politiki, saj nas čaka kar nekaj projektov.
Revolucija le še vprašanje časa
Kasneje so na omizju sogovorniki predstavili svoje poglede na EKS. Kot je poudaril direktor Elesa mag. Aleksander Mervar se ELES zaveda, da gre pri projektih pametnih omrežij za uporabne projekte, ki imajo čezmejne vplive. Zaveda pa se tudi, da gre za velika tveganja. Ker so v družbi že leta 2012 začrtali smer, se zavedajo, kaj jih čaka, zato bodo leta 2030 pripravljeni. So pa po njegovih besedah na prelomnici, ko bo to treba storiti še na strani distribucije. Po njegovih besedah pa je razvoj tehnologij velik in se še razvija, zato moramo biti pripravljeni in prehitevati drugih ni smiselno. Po prepričanju mag. Mervarja, so pametna omrežja zadovoljivo vključena v EKS, Državni razvojni energetski načrt, ki bo naslednji pomemben dokument, pa bo moral podrobneje opredeliti to področje.
Kot je v nadaljevanju povedal prof. na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko in tudi predsednik slovenske nacionalne Platforme za pametna omrežja prof. dr. Igor Papič, so se ti projekti začeli prav tu. Ob začetku so najprej člani platforme druge prepričevali v potrebe po demonstracijskih projektih, danes pa energetika narekuje, kaj je treba narediti, kar jih zelo veseli. Poudaril je, da se novi projekti bodo odvijali, da pa morajo biti ti ekonomsko upravičeni. Pomembno pa je tudi v to zgodbo umestiti slovensko industrijo.
Direktor družbe SODO Matjaž Vodušek je povedal, da imamo v sedanjih dokumentih nastavek enotnega koncepta pametnih omrežij v Sloveniji. Pomembni vprašanji sta predvsem upravljanje omrežij s tehnološkega vidika in upravljanje omrežij na strani odjemalcev. Da lahko to kvalitetno upravljamo, pa morami obvladovati podatke. Zato je največja dodana vrednost teh omrežij optimizacija.
Predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob je spomnil, da obstoječ sistem deluje na stabilnosti, pametna omrežja pa prinašajo vse več malih odjemalcev. Smo na robu energetske revolucije in le še vprašanje časa je, kdaj se bo plaz sprožil. Opozoril je na pomanjkanje zavedanja distribucije, kaj odjemalec hoče. Ti so namreč po njegovem mnenju zelo dobro osveščeni in želeli bodo sami upravljati s svojo energetiko, v elektroenergetskem sistemu pa bo to pomenilo motnjo s strani aktivnega odjema.
Vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS Stane Merše je povedal, da pri uporabi pametnih števcev v Sloveniji napredujemo, nam pa v primerjavi s tujino še kar nekaj manjka do tja, da bo uporabnik vedel kaj potrebuje, kdaj in na kakšen način.
V prihodnje prav največ izzivov čaka Področje obratovanja sistema v Elesu in kot je dejal njegov direktor Jurij Klančnik, bodo v prihodnje elektroenergetski sistem izravnavali tako, da bodo sledili vsem spremembam in poskrbeli za zanesljivo oskrbo z elektriko v vsakem trenutku. V prvi fazi je zelo pomemben celovit nadzor nad sistemom ter sistemske storitve, ki jih bodo v prihodnje nudili tudi aktivni odjemalci. Zato v Elesu veliko delajo na segmentu vključevanja odjemalcev v sistemske storitve.
Kot je poudaril Uroš Salobir, SINCRO.GRID ni edini projekt pametnih omrežij, ki mu v Elesu posvečajo veliko pozornost. Pri izbiri pa je ELES selektiven. Inovacij vnaprej ni mogoče predvideti, pomembno vlogo pri tovrstnih projektih pa igrajo tudi poslovni modeli.
Direktor Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja in predsednik Slovenskega združenja CIGRÉ-CIRED Marko Hrast je zbrane seznanil, kaj so trenutno najbolj aktualne teme na mednarodnem prizorišču. Ob tem je opozoril, da je pomembno, da gre razvoj elektroenergetskega sistema naprej paralelno v vseh elementih, da se v vse segmente sistema investira približno enak delež, sicer lahko elektroenergetski sistem postane nestabilen.
Kot je ob koncu razprave iz občinstva dejal predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica, je distribucija tista, ki je soočena z vsemi omenjenimi izzivi. Zavedajo se spremenjene vloge uporabnika in trgovcev, zato so aktivni pri različnih projektih, ki so jih predstavili tudi na strateških konferencah distribucije. Po njegovem prepričanju bomo znali rešiti marsikateri problem, če se bodo znali združiti vsi akterji v energetiki. Zato je predlagal, da se organizira skupna strateška konferenca, na kateri bi sodelovala distribucijska podjetja, trgovci in ELES.